OZ 2010/3

M T 97 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 3 enostranskih etičnih pogledov želi družbena informatika zajeti vse vidike uporabe, razvoja in izvedbe kot moralna vprašanja dobrega proti zlu, pri čemer so interesi ljudi na prvem mestu." (Berleur, 2006, 4) Udeležence mariborske konference je uvodoma nagovoril Heinz Zemanek, ustanovitelj TC9, z glasnim opozorilom: "Ni visoke tehnologije brez visoke etičnosti!" Tega se je treba zavedati, ko tehnološke projekte načrtujemo, ne pa šele, ko smo soočeni z njihovimi posledicami. Iz tega pa tudi izhaja, da se je treba enako kot za reševanje tehničnih problemov usposobiti tudi za reševanje etičnih dilem. Gre za bistveno vprašanje formiranja računalniških strokovnjakov, od katerih pričakujemo, da bodo odigrali bistveno vlogo pri oblikovanju informacijske družbe. IKT – OSVOBODITELJ ALI TIRAN? Revolucionarne tehnologije generirajo številne etične probleme, za katere družbeno okolje nima izdelanih odgovorov. Konvergenca tehnologij pa povzroča še dodatna vprašanja, ko se iste tehnologije pojavljajo v nepredvidenih družbenih kontekstih. (Moor, 2005) Pervazivnost, značilna za te tehnologije pomeni, da zelo hitro prodrejo do zelo širokega kroga uporabnikov, samo še poglablja njeno etično problematičnost. O tem govori Moorov zakon: Bolj ko tehnološka revolucija širi svoj družbeni vpliv, večji so etični problemi, ki jih povzroča. Tradicionalno etično mišljenje ni pripravljeno na take izzive. Tehnologija nas osvobaja, ko nam omogoča višji življenjski standard, razširja možnosti izbire, daje več prostega časa in pospešuje komunikacijo. Obenem pa nas tiranizira, ko uniformira masovno družbo, nas utesnjuje v storilnost, uveljavlja brezosebnost in manipuliranje z ljudmi, se izmika našemu nadzoru ter je vzrok odtujenosti. Politika jo s pridom uporablja za povečevanje svoje moči. Committe for Scientific Freedom and Responsibility (CSFR) je sestavil seznam najpogostejših etičnih žarišč, ki jih povzroča razvoj IKT: spoštovanje osebnosti, zasebnost, zaupnost, privolitev (angl. informed consent ), anonimnost, škodljivost/ koristnost za udeležence, škodljivost/koristnost za skupnost, javni/zasebni prostor, pravičnost, medkulturno sožitje, posebne/ranljive skupine, goljufanje, prikrivanje, konflikt interesov, zloraba raziskav. Na nekatera posebej občutljiva področja tehnološkega razvoja, kjer nastajajo resni etični konflikti, so posegle vplivne mednarodne organizacije z določitvijo etičnih standardov (npr. Universal Declaration on the Protection of the Human Genome and Human Rights, International Declaration on Human Genetic Data, Universal Declaration on Bioethics and Human Rights). Pričakujemo lahko vse več takšnih dokumentov, ki varujejo človekovo svobodo pred možnim tehnološkim tiraniziranjem. ETI^NA ZRELOST Etičnost ni neka dodatna izurjenost in od etike ne smemo pričakovati, da bo igrala vlogo "orodja", ki namesto nas avtomatsko loči dobro od slabega. Etičnost je osebna drža človeka in na začetkih razvoja etike je veljalo eno samo pravilo: posnemaj etičnega človeka in boš zmeraj na dobri poti. Sčasoma so postale stvari bolj zapletene in ni več tako preprosto določiti, kaj je etična zrelost. Lawrence Kohlberg (1969) je izdelal model etičnega dozorevanja v šestih stopnjah, ki se dogaja na treh ravneh: (i) prva raven je predkonvencionalna, ko prevladuje egocentrični pogled, zanj pa sta značilna ubogljivost iz strahu pred kaznijo in motiviranost zaradi užitka; (ii) druga raven je konvencionalna in upošteva mnenje okolice, zaradi česar je treba prevzeti določene družbene vloge ter upoštevati ustrezne družbene konvencije; (iii) tretja raven je postkonvencionalna, ko posameznik aktivno sooblikuje družbene dogovore in je sposoben kritičnih presoj z vidika univerzalnih etičnih načel. Za univerze je nekoč veljalo, da je etika jedro njihovega poslanstva, kar jim je v navezavi z akademsko svobodo prinašalo avtonomijo raziskovanja, v odsotnosti svobode pa so se spremenile v "ancilia" te ali one tiranije. Značilnost znanstvenega raziskovanja je, da posega v neznano stvarnost, ki seveda ni pravno regulirana, zato je za znanstvenika veliko pomembnejša etična odgovornost. Univerza je dolžna prenesti študentom to izkušnjo: • z zagotavljanjem znanja o etiki v okviru rednega kurikula, ki zajema razumevanje etičnih konceptov, obvladanje etične argumentacije, poznavanje kulturnih vrednot; • navajanje na transdisciplinarnost; • z usposabljanjem za etično delovanje, ki zajema kritičnost, ustvarjalnost, tehtanje koristi in tveganja, predvidevanje prihodnjega razvoja; • s podporo razvoja osebnosti, ki vključuje razumevanje etičnih pogledov in ravnanj drugih, spoštovanje življenja, negovanje občutka dolžnosti, časti in odgovornosti. Herman Tavani (2004) pričakuje, da bodo sedanji in prihodnji razvijalci tehnologij sposobni kompetentne etične presoje: • V prvem koraku identificirati etično spornost določene tehnologije in pri tem odkriti tudi njene skrite hibe ter predvideti družbene posledice; če takih Geder, Pivec, Žilič Fišer: UČENJE ETIKE ZA SPREMINJANJE PRIHODNOSTI