OZ 2010/3

98 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 3 etičnih problemov ni, je presoja končana; če so etični problemi zgolj profesionalne narave, pride v poštev kodeks poklicne etike. • V drugem koraku analizirati etični problem, vključno z njegovim družbenim kontekstom, če je kakšno etično vprašanje vseeno ostalo odprto. • V tretjem koraku evalvirati rezultat analize glede na relevantne etične teorije ter izreči moralno sodbo. ETIKA IN E-U^ENJE Na University of Wisconsin v Madisonu so polovico predavanj nadomestili z online viri. Študentje so navdušeni (64 % jih je ocenilo, da jim je to koristilo; 27 % jih meni, da jim je zelo koristilo), saj so lahko bolje organizirali svoj študijski čas. Minevajo leta, kar imajo univerze na voljo odlično podporo IKT, s katero bi lahko temeljito spremenile študijski proces, vendar se temu izogibajo in se pri tem sklicujejo na negativne plati e-učenja, ki ga rišejo v absurdni podobi, kakršna ne obstaja in je nihče noče. Dejansko e-učenje sploh ne nasprotuje "ideji univerze", ki zajema svobodo učenja, enotnost izobraževanja in raziskovanja ter potrebno akademsko samoupravo. Celo bolj kot kdaj prej je za e-učenje veljavna ugotovitev Karla Jaspersa (1923): "Ideja univerze živi predvsem skozi osebnosti študentov in profesorjev in le posledično skozi institucijo. Če tak način akademskega življenja razveljavimo, nobena institucija ne more več rešiti ideje univerze." Računalniška tehnologija kot taka je spočetka res tako očarala univerzitetne ljudi, da so pozabili na temeljno poslanstvo univerze, še posebej tam, kjer o poslanstvu nikoli niso prav veliko razmišljali. Ni jih skrbelo, kako se bo IKT umestila vanjo. Toda študentje morajo še vedno brati, misliti, pisati in analizirati. Učenje ostaja trdo in naporno delo, ne pa razvedrilo (angl. edutainment )! Soustanovitelj Wikipedie Larry Sanger pravi: "Razglašanje, da internet zmanjšuje potrebo po učenju ali da dober spomin sploh ni več potreben, je brez sleherne osnove in kaže zgolj na nerazumevanje narave znanja. Bistvo dobrega izobraževanja je … razvijanje presoje ali razumevanje vprašanj, ki zahtevajo dojemanje najrazličnejših dejstev in razvijanje sposobnosti razmišljanja o teh dejstvih in njihovi uporabnosti. Če nimate v glavi potrebne širine bistvenih dejstev, ne boste zmogli pametne presoje, ker je odvisna od vašega razumevanja prav teh dejstev v vaši glavi, ne glede na to, kako hitro ste jih sposobni najti na nekem drugem mestu." (Oblinger, 2010) IKT prinaša v visoko šolstvo potrebo po novi učni kulturi, ki bi slonela na študijah primerov (simulacijah), upoštevala različne učne stile, dopuščala individualizacijo in več timskega dela. Že dolgo čakamo na novo didaktiko, ki se bo posluževala številnih možnosti interaktivnosti, večje individualne odgovornosti za učne dosežke in projektnega dela. Med inovativne elemente digitalno podprtega učenja lahko štejemo še globalno dimenzijo virov, komparativne pristope, medkulturno razumevanje itd. Za razliko od digitalnih priseljencev (angl. digital immigrants ), med katere spada večina starejših ljudi, če niso zgolj digitalni turisti, so današnji študentje v večini že digitalni domačini (angl. digital natives ). Digitalni priseljenci uporabljajo IKT za uresničevanje svojih interesov, digitalni turisti jo uporabljajo le naključno, digitalni domačini pa jo sprejemajo instinktivno in od univerze samoumevno pričakujejo, da: • povsod omogoča digitalni dostop in e-participacijo, • na njenem "teritoriju" prevladuje e-poslovanje, • zagotavlja učinkovito infrastrukturo za digitalno komuniciranje, • gradi na digitalni pismenosti, • uveljavlja digitalno etiketo (angl. netiquette), • ureja odnose na podlagi digitalnega prava, • zagotavlja digitalno zdravstveno varstvo, • zagotavlja digitalno varnost. Dobre univerze zaradi vsega tega glede digitalizacije močno prehitevajo svojo okolico in v univerzitetno avtonomijo se zato na presenetljiv način vračajo nekateri elementi "teritorialne neodvisnosti", ki so bili nekoč potrebni, da je "akademia" v razumu nenaklonjenem okolju sploh lahko uresničevala svoje poslanstvo. Internet je dober primer univerzitetne ureditve komunikacij, ki jo je sicer sprejel tudi "zunanji svet", vendar morajo akademiki ves čas braniti njegovo "svobodnost", ki poslovnežem nikakor ne gre v glavo. Za vsak primer imamo tudi neodvisna akademska omrežja. Podobno je z odprto kodo. Robert Nash (2007) je med prvimi dojel, da mora biti učenje etike etično tudi samo po sebi. Pri tem je treba razlikovati med tremi "moralnimi jeziki": izražanjem elementarnih prepričanj (angl. zero-level values ), izražanjem moralnega karakterja in etičnim jezikom kodificiranih pravil in principov. Pri učenju etike je praviloma vsa pozornost usmerjena na tretji moralni jezik, glede prvih dveh pa je zapovedan molk. Zato študentje težje izrazijo: • katero glavno moralno vprašanje jih teži, • etične konflikte, ki jih zaznavajo, • nosilce etičnih razhajanj, • možne posledice in izzive etičnih odločitev, • temeljna prepričanja, od katerih ne morejo odstopiti, • občutke, ki jih prevevajo ob etičnih dejanjih, • omejitve, ki izvirajo iz karakterja osebe, Geder, Pivec, Žilič Fišer: UČENJE ETIKE ZA SPREMINJANJE PRIHODNOSTI