OZ 2010/3

M T 99 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 3 • relevantnost sprejetih kodeksov poklicne etike, • razhajanja med pravno in etično odgovornostjo. Daniel Callahan (1980), eden od "očetov" biomedicinske etike, je učenju etike na univerzah postavil naslednjih pet ciljev: 1) spodbujanje moralne domišljije, 2) prepo- znavanje etičnih problemov, 3) negovanje občutka moralne dolžnosti, 4) razvijanje sposobnosti za etično analizo, 5) strpno reševanje etičnih sporov. SKLEP Naše razmišljanje o pomenu etičnega učenja za spreminjanje prihodnosti smo začeli s spominjanjem na HCC7 v Mariboru leta 2006, na pomembno konferenco za etično izobraževanje na šolah. Za sklep povzemamo usmeritve, ki formirajo ključne strokovnjake za informacijsko družbo prihodnosti: • Izobraziti jih je treba za razumevanje in analiziranje etičnih konceptov, kot so pravica, pravičnost, svoboda, avtonomija ipd. • Seznaniti jih je treba z metaetičnimi teorijami za utemeljevanje moralnih sodb. • Pripraviti jih je treba za razumevanje kulturnih, socialnih in političnih kontekstov, iz katerih izhajajo razlike v etičnih teorijah in načinih etičnega razmišljanja. • Predstaviti jim je treba psihološke, sociološke, antropološke in podobne razsežnosti etike in vrednostnih sistemov ter praks. K navedenim ciljem usmerjeno učenje etike bo jutrišnjim računalniškim strokovnjakom razkrilo, zakaj "na računalnikih zasnovane tehnologije igrajo ključno vlogo pri prestrukturiranju prevladujočih družbenih odnosov med posamezniki, skupinami in institucijami". (Kling, 1991, 344) Reference [1] BERLEUR, J., M. NURMINEN, J. IMPAGLIAZZO (Eds.) (2006). Social Informatics: An Information Society for All? Proceeding of the 7th International Conference on Human Choice and Computers (HCC7), IFIP/TC9, Maribor, Sept. 21–23, 2006. New York: Springer. [2] CALLAHAN, D. (1980). Goals in the teaching of ethics. In: Callahan, D. & Bok, S. (Eds.) Ethics Teaching in Higher Education. New York: Plenum Press. [3] JASPERS, Karl (1923). Die Idee der Universität. Berlin: Springer. [4] KLING, R. (1991). Computerization and Social Transformations. Science, Technology and Human Values, 16 (3), 342–367. [5] KOHLBERG, L. (1969). Stage and sequence: The cognitive developmental approach to socialization. Chicago: Rand – McNally. [6] MOOR, J. H. (2005). Why we need better ethics for emerging technologies. Ethics and Information Technology, 7, 111–119. [7] NASH, J. R. (2007). Real World Ethics: A holistic problem- solving framework. http://spohp.creighton.edu/otptethics/Adobe/ popular%20-real%20world-%20ethics.pdf [8] OBLINGER, G. D. (2010). Timeless Fundamentals: Changing the Future of Higher Education. EDUCAUSE Review, 45, 2, 4–7. [9] TAVANI, H. T. (2004). Ethics and technology: Ethical issues in a nage of information and communication technology. New York: Wiley&Sons. [10] ZEMANEK, H. (2007). Človekova izbira in računalniki. Organizacija znanja, XI, 3, 66–70. Geder, Pivec, Žilič Fišer: UČENJE ETIKE ZA SPREMINJANJE PRIHODNOSTI