OZ 2010/3

M T 107 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 3 Hkrati je komuniciranje in izmenjava informacij po kanalih družbenih medijev prehitela elektronsko pošto kot najpopularnejšo oziroma najpogosteje uporabljano internetno aktivnost. Deleži prvih 10 internetnih aktivnosti uporabnikov v ZDA po pora- bljenem času Internetna aktivnost Delež časa v % (junij 2010) Delež časa v % (junij) 2009 Sprememba v % 1 Socialna omrežja 22,7 15,8 43 2 Online igre 10,2 9,3 10 3 E-pošta 8,3 11,5 -28 4 Spletni portali 4,4 5,5 -19 5 Takojšnje sporočanje 4,0 4,7 -15 6 Ogled videa in filmov 3,9 3,5 12 7 Iskanje 3,5 3,4 1 8 Izdelava programske opreme 3,3 3,3 -0 9 Zabava 2,8 3,0 -7 10 Dražbe 2,7 2,7 -2 Druge internetne aktivnosti 34,3 37,3 -8 Slika 8: Internetne aktivnosti uporabnikov interneta v ZDA (The Nielsen Company, http://mashable.com/2010/08/02/ stats-time-spent-online/, 26. 9. 2010) Podjetja se usmerjajo k uporabi družbenih medijev, ker so ugotovila, da trženjske kampanje in odnosi z javnostmi v družbenih medijih stanejo manj kot tradicionalne oblike kampanj, podprte s tradicionalnimi mediji. Nekaj ključnih razlogov in koristi, zaradi katerih bi resna podjetja morala poskrbeti za svojo ustrezno prisotnost in aktivnosti v družbenih medijih: [14] • Dostop do ključnih informacij za sprejemanje poslovnih odločitev, kot so informacije o navadah potrošnikov, percepciji blagovne znamke podjetja, konkurenci in podpori strankam. • Boljša prepoznavnost blagovne znamke , saj družbeni mediji omogočajo učinkovito in naravno komunikacijo 1 : 1, preko katere lahko podjetje razvije dobre odnose z vplivneži ( opinion makers, influencers ), kot so blogerji, novinarji, stranke, zaposleni, torej ljudmi, ki igrajo bistveno vlogo pri oblikovanju podobe podjetja. • Komuniciranje s strankami, zaposlenimi in poslovnimi partnerji , ki ga je mogoče prilagoditi vsaki skupini posebej. Pri tem je za stranke podjetja pomembno, da jih nekdo posluša in skrbi zanje. • Sodelovanje in diseminacija informacij, ki jih omogočajo družbeni mediji v smislu izmenjave informacij oz. vsebin. Odnosi, ki se razvijejo v vikijih in online skupnostih, lahko živijo znotraj in zunaj podjetja. • Bogatejša uporabniška izkušnja z uporabo pretočnih vsebin, videa, brskanje po galerijah fotografij, poslušanje podcastov, deljenja povezav itd. Raziskave kažejo, da imajo uporabniki interneta rajši multimedijsko izkušnjo kot pa branje gore besedila na spletni strani. Predvsem zadrži uporabnika na spletni strani dlje in vpliva na nakupovalne odločitve. • Vrednotenje rezultatov (metrika) izvajanih aktivnosti v družbenih medijih z orodji, ki to omogočajo, čeprav so še v povojih (Radian6 in Buz- zlogic). • Nadzor nad podobo podjetja oz. blagovne znamke v javnosti je lahko z uporabo družbenih medijev bistveno izboljšan. Uporabniki se bodo v vsakem primeru pogovarjali o podjetju, stvar podjetja pa je, ali bo skušalo sooblikovati te govorice in sporočila. • Ciljanje s prilagojenimi vsebinami na določene skupine uporabnikov, s čimer je mogoče doseči višjo stopnjo odzivnosti. Ljudje namreč zaradi članstva v družbenih medijih pustijo veliko svojih podatkov, ki jih je mogoče uporabiti. ZAKLJU^EK Družbeni mediji omogočajo komuniciranje, povezovanje in sodelovanje na način, ki še pred leti ni bil mogoč. Kot jih spoznavamo danes, omogočajo nove oblike učenja, povezovanja in izmenjave znanja med posamezniki in skupinami, ki do nedavnega sploh niso vedeli drug za drugega. Spodbujajo nove načine razmišljanja, dela in ustvarjanja, kar vodi do rešitev in spoznanj, o katerih nismo nikoli niti sanjali. Socialna omrežja postajajo in bodo v prihodnosti še bolj pomembna, saj se njihove funkcije dopolnjujejo z novimi in število uporabnikov narašča iz dneva v dan. Ključne aplikacije, ki šele prihajajo in navdajajo obstoječe uporabnike z velikim pričakovanjem ter privlačijo nove, so vezane na mobilnost in lokacijske servise, s končnim ciljem izboljšati "doživetje" našega vsakdana skozi virtualna omrežja. V prihodnje ne bomo preko socialnih družbenih omrežij samo komunicirali, ampak bomo lahko kadar koli preverili lokacijo, kje se kateri od naših prijateljev v danem trenutku tudi nahaja. Spletne lokacijske storitve bodo v povezavi z našim profilom v spletnih omrežjih, glede na naše osebne interese in preference, zagotavljale prave informacije, vezane na posel in prosti čas v pravem trenutku in na pravem mestu. Kljub vsem novostim, ki prinašajo v naše življenje pozitivne spremembe, pa ni vse tako idealno. Družbeni mediji nas izpostavljajo tudi različnim grožnjam in ena večjih nevarnosti za našo internetno varnost je kraja spletne identitete. Kot ugotavljajo nekateri raziskovalci, sili uporaba družbenih medijev ljudi v večopravilnost, kar je še posebej opazno pri mlajših generacijah in otrocih, vendar glede na način Sergej Lah: DRUŽBENI MEDIJI – ZABAVA ALI ORODJE?