OZ 2010/3

M 109 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 Knjiga Podmelška fara skozi čas je nastala kot zaključni del študijskega krožka, ki je potekal na Kneži v organizaciji Agencije Tolminska v sklopu projektov študijskih krožkov. V tem krožku je bilo le dvanajst udeležencev in v tako majhni skupini so prišli do izraza tako zunanji kot notranji dejavniki. Med zunanje lahko vsekakor štejemo pripadnost skupine domačemu okolju, močan vpliv animatorke in vpliv nekaterih članov krožka. Določene kohezijske sile pa so se ustvarile tudi v sami skupini: • privlačnost cilja – cilj mora biti dovolj privlačen in jasen, da ga vsi člani prepoznajo za svojega, • privlačnost dejavnosti – dejavnost mora biti toliko dinamična, da pritegne vse člane, • pripadnost skupini – pripadnost skupini se ustvarja previdno in počasi. V majhnih študijskih skupinah smo želeli realizirati staro grško vodilo "Daj, kar imaš, in tako boš tudi dobil." To, kar v skupini daje mentor, je seveda pomembno, še PODMEL[KA FARA SKOZI ^AS pomembnejše pa je, da so si člani pripravljeni pomagati, živeti soodvisno in solidarno. Majhna skupina je pogoj za neposredne odnose med člani, za dobro medsebojno spoznavanje in spoštovanje vseh članov. To je hkrati pogoj za medsebojno odzivanje, za preoblikovanje mnenj in zbranega gradiva. Sproži se boljše situacijsko, epizodno in čutno pomnenje, ustvari se posebna mreža asociacij in izboljšuje se zbrano gradivo. Skupina, ki se je oblikovala v študijskem krožku na Kneži, je bila zainteresirana za turistični razvoj kraja in za vključitev v turistično ponudbo, ki se je oblikovala v okviru programa Baška Grapa v turistični ponudbi . S tem je bila že zagotovljena ena izmed osnovnih zahtev vsakega krožka, to je veselje in interes za delo v njem. Tako je delo v krožku zahtevalo malo ali skoraj nobene prisile. Kljub temu da se v krožkih poudarja individualnost, imajo tudi zelo velik družbeni pomen; sprošča se namreč učni potencial ljudi, povečuje se učinkovitost učenja in izobraževanje je omogočeno tudi tam, kjer ni potrebne doi:10.3359/oz1003109 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI Pojasnilo urednika Rubriko Kronika smo uvedli, da bi omogočili obdelavo specifičnih tem, ki so pri konvencionalnih uredniških pristopih v strokovnih časopisih redko deležne pozornosti. Od kronike pričakujemo, da neko dogajanje opisuje v času in prostoru, ne dela pa teoretičnih posplošitev. Takšne so tudi značilnosti sestavka, ki ga objavljamo tokrat. Avtorica predstavlja projekt popisovanja ustnega izročila o preteklosti nekega kraja, ki so se ga ob zunanji metodološki podpori lotili krajani sami. Takšnih projektov je Agencija Tolminska izvedla kar nekaj, razveseljivo pa bi bilo, če bi temu vzoru sledili tudi drugod po Sloveniji. Za OZ je projekt zanimiv, ker predstavlja primer zajemanja implicitnega (tacitnega znanja), ki se po tej poti spreminja v eksplicitno. Redko pomislimo, da na vseh področjih obstaja nekajkrat več znanja v implicitni kot eksplicitni obliki. Velika domišljavost bi bila, če bi vse, kar je zapisano, razglasili za vredno, vse, kar nosijo ljudje v svojih glavah, pa za manj vredno ali nevredno. Krajevna zgodovina je le eden od primerov, pri katerem se hitro prepričamo, kako škoda je, če implicitno znanje prepustimo pozabi. Danes razpolagamo s tehnologijo, ki zelo poenostavlja in olajšuje prenos implicitnega znanja v eksplicitno znanje. Knjižnice sicer že dve ali tri desetletja vedo, da ne obstajajo zgolj zaradi knjig in zbirajo tudi druge nosilce sporočil. Implicitno znanje pa še zmeraj puščajo povsem ob strani. Pri specialnih ali šolskih knjižnicah je to še veliko večja škoda, saj iz njihovega okolja vsak dan odhajajo ljudje z izjemnim znanjem, ki je v zelo majhnem deležu zabeleženo v člankih in knjigah. Bi bil problem, da bi jih s pomočjo IKT sistematično posneli in posnetke bibliografsko obdelali za kasnejšo uporabo? Večji del najpomembnejšega konferenčnega gradiva danes ne izhaja več v knjižnih zbornikih, ampak v elektronski obliki, kot zvočni ali video posnetki na medmrežju. V tem pogledu je v nadaljevanju opisani projekt ostal v "klasičnih" okvirih in se je zaključil s knjigo Podmelška fara skozi čas , ki jo je uredila Mirjam Perovič, druga popravljena izdaja pa je izšla na Kneži, junija leta 2002 (tisk Grafika Art Volče).