OZ 2010/3

M T 127 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 3 uporabnika vsi spremenjeni zapisi poslali v sporočilni sistem, od koder bi se ob določenih časovnih intervalih ali dogodkih (npr. nova prijava v sistem VEDANA) podatki prenesli v novo okolje. FRIDA FRIDA (Research results, information and documenation of scientific activities) je nacionalni sistem CRIS na Norveškem, ki je bil razvit za potrebe štirih norveških univerz (University of Oslo, University of Bergen, University of Tromsø, University of Science and Technology), sedaj pa ga poleg univerz uporablja še 6 drugih institucij. Trenutno ima vsaka institucija svojo bazo, kar pomeni, da se nekateri isti podatki obdelujejo večkrat na različnih mestih. Predstavili so princip načrtovanega prestrukturiranja Fride (v Cristin), ki bo vključevala 150 raziskovalnih organizacij in bolnišnic. Glavni namen prestrukturiranja Fride je možnost izmenjave podatkov ter izdelave poročil in statistik za potrebe ministrstev. Prestrukturiran sistem bo imel eno fizično bazo, v kateri bodo entitete unikatne. Na logičnem nivoju se bo baza razdelila po organizacijah, vsaka organizacija pa določa, kateri podatki bodo dostopni lokalno oz. globalno. Tako se vsaka entiteta razdeli v lokalni in globalni del. FRIS Sistem FRIS (Flanders Research Information Space) povezuje informacijske sisteme flamskih univerz s področja ekonomije, znanosti in inovacij. Izpostavljeno je bilo, da je entitetno-relacijski model CERIF kompleksen in zato težko razumljiv. Predlagali so, da bi se sistem gradil na osnovi modeliranja procesov brez dodatnih posegov v nižje sloje aplikacije. Generirala bi se samo poslovna pravila (preprosto bi se dodajala nova), orodja, kot so Collibra, pa omogočajo robustno avtomatsko upravljanje nižjih slojev aplikacije. Na tej osnovi so izvedli dva pilotska projekta. Primer poslovnega pravila je »publikacije lahko imajo največ pet ključnih besed«. Izkušnja pri organiziranju in upravljanju poslovnih pravil se je izkazala za zelo pozitivno. Pri takšnem pristopu so podatki bolj zanesljivi in točni. SEKCIJA BUSINESS SESSION V sklopu te sekcije sta bila na kratko predstavljena komercialna CRIS-a CONVERIS , ki ga razvija Avedas, in Pure , ki ga razvija Atira. Ključno predavanje tretjega dne konference je imel Finn Kjærsdam , rektor Univerze v Aalborgu. Univerza sodi med mlajše univerze na Danskem. Je zelo moderna, v tem letu so odprli še medicinsko fakulteto. Polovico študentovega dela predstavlja delo na projektih. Vrednotenje zaposlenih je porazdeljeno na tri področja – vrednotenje raziskovalnega dela, družbeni vpliv, poučevanje. Vrednotenje raziskovalnega dela je podobno kot pri nas. Pri družbenem vplivu se upošteva pojavljanje v medijih in sodelovanje z industrijo, kjer univerza sama aktivno išče skupne projekte z industrijo in pri tem prispeva 50 % sredstev. Glavni interes univerze pri tem je pridobiti znanstveno relevantne rezultate za izdelavo kvalitetnih člankov, poslovni interes pa je zgolj v domeni industrije (izdelava izdelkov). Kvaliteto poučevanja merijo z anketami. Rektor je poudaril, da pri zaposlenih podpirajo, da se angažirajo na področjih, kjer so najboljši. Vsa področja so zato pri vrednotenju enako upoštevana. Izraženo je bilo tudi nestrinjanje z načini klasifikacije univerz, kjer bi po mnenju rektorja morala imeti največjo težo usposobljenost diplomantov. CRIS Univerze v Aalborgu se imenuje VBN in teče na Pure , katerega proizvajalec je Atira. GRA[KA GLASBENA IN UMETNOSTNA UNIVERZA Graška glasbena in umetnostna univerza (University of Music and Performing Arts Graz) je vzpostavila informacijski sistem za spremljanje raziskovalnega in umetniškega dela. Pri razvoju sistema so sledili načelom metodologije DIRKS (zelo strukturiran in strog pristop – Avstralija 2001) v 8 korakih. Ob tem so se srečali z dvema problemoma: kako oceniti dela in kako zaposlene motivirati, da uporabljajo sistem. Uporabili so obstoječi informacijski sistem CAMPUSonline, razvit na Graški tehnični univerzi, in ga podprli s posebnim orodjem, imenovanim »Dosežki« (nem. Leistungen). V primerjavi z raziskovalnimi dosežki se dosežki s področja umetnosti večinoma dogajajo izven univerze (razstave, koncerti, nagrade …). Uporabniki sistema so lastniki podatkov in sami določajo pravice do dostopa. Sistem so tesno povezali s koledarjem dogodkov, tako da se dosežki vpisujejo že vnaprej in s tem se zagotovi enakomernejša obremenjenost in ažurnost. S takšnim sistemom so uspešno odpravili problem dvojnikov in omogočili izdelavo kvalitetnih poročil za financerje. Vzpostavitev je zahtevala velik angažma v začetnem delu, saj je bilo nujno izobraževanje, osebna asistenca in motiviranje. Na določenih področjih je bilo treba interese vodstva omejiti na račun večje prijaznosti do uporabnika. POROČILO