OZ 2010/3

132 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 3 • dobra osnova za izboljšanje procesov, • dober odraz zmožnosti ocenjevane (lastne in tuje) organizacije. Koraki pri izboljšavi procesov so: 1. raziskava organizacijskih potreb, 2. začetek oz. sprožitev procesa izboljšave, 3. priprava in spremljanje (vodenje) procesnega ocenjevanja, 4. analiza rezultatov in sprejetje akcijskega načrta, 5. uvedba izboljšav, 6. potrditev izboljšav, 7. vzdrževanje pridobitev, ki sledijo izboljšavam, 8. nadzorovanje učinka izboljšav. Točke 4, 5 in 6 se lahko ponavljajo. Standard ISO/IEC 15504 definira tudi zahtevke za referenčni model. Referenčni model mora vsebovati: • področje, • opis procesa, • namen uporabe, • poveze oz. razmerja med procesi. Vsak proces v postopku izboljšave mora vsebovati enoznačno ime (ki mora opisovati vsebino procesa, npr. Project Management ) in identifikacijsko oznako procesa (sestavljeno iz kratice procesa in številke, npr. MAN.3 ) ter opis namena (npr. namen procesa Project Management je identificirati, vzpostaviti, načrtovati, koordinirati in nadzirati aktivnosti, naloge …), rezultate procesa (npr. definirani so cilji projekta, naloge in potrebni viri za dokončanje dela so pravilno oblikovani in ocenjeni ...), osnovne praktike (aktivnost oz. indikator, s katerim dokazujemo dosežen proces), delovne proizvode (vhodni in izhodni delovni proizvodi procesa, povezani z osnovnimi praksami) ter opis delovnih proizvodov. PROCES OCENJEVANJA PO ISO/IEC 15504 Proces ocenjevanja po omenjenem standardu poteka preko vhodnih podatkov (naročnik, namen, cilj omejitve, ekipa ocenjevalcev) in ocenitvenega modela (referenčni model in zmožnost procesa) do izhodnih rezultatov, kot so poročila in profili, v katerih se prikaže, kakšen nivo je dosegel določeni proces. Samo ocenjevanje obsega načrtovanje, zbiranje podatkov, preverjanje podatkov, ocenjevanje atributov, poročanje. Vloge in dolžnosti pa si razdelijo naročnik, glavni ocenjevalec in preostali ocenjevalci. Izbor ekipe ocenjevalcev je lahko sestavljen iz vodje, internih in zunanjih ocenjevalcev. Med pripravami na ocenjevanje se predstavi agenda s termini, kdaj bo določen proces predstavljen in kdo ga bo ocenil. Ocenjevanje procesov poteka na osnovi indikatorjev, na osnovi osnovnih praktik, generičnih praktik in delovnih proizvodov. Ocenjevanje poteka po naslednjih korakih: • zbiranje dokazov pred ocenjevanjem ali med njim, • ocenjevanje indikatorjev na 1. nivoju oz. generičnih praktik na nivojih 2–5 (z ocenami N, P, L, F). • Ocena N – cilj ni dosežen (0–15 %): obstaja zelo malo ali skoraj nič dosežkov glede na definirane atribute pri ocenjevanju procesa. • Ocena P – cilj je delno dosežen (15–50 %): obstaja nekaj evidenc o dosežkih glede na definirane atribute pri procesih, nekateri aspekti doseganja atributov so nedoločljivi. • Ocena L – cilj je v večini dosežen (50–85 %): obstaja evidenca o sistematičnem pristopu in dosežkih glede na definirane atribute v procesu. Nekatere slabosti se nanašajo na atribute, lahko obstajajo v ocenjevanih procesih. • Ocena F – cilj je v celoti dosežen (85–100 %): obstaja evidenca popolnega in sistematičnega pristopa doseženih definiranih atributov v ocenjevanih procesih. Ni zaznati nobenih slabosti v ocenjevanih procesih. Pri ocenjevanju se lahko proces oceni le na podlagi dokazov. Rezultate zbiramo po profilu procesa, atributih procesa. Sledi izračun nivoja (L ali F). Sledi še izdelava poročila. Poročilo vsebuje: profile in atribute vseh ocenjenih procesov, podrobne ocene vseh indikatorjev in generičnih praktik, komentarje k oceni, povzetek ocene procesa, načrt za izboljšanje procesa, po potrebi prezentacijo za vodilni menedžment. PRIMER OCENJEVANJA Predstavljen je bil še primer ocenjevanja in poročanja za proces SUP.8 Configuration Management Proces PA 1.1 PA 2.1 PA 2.1 SUP.8 L L L Prikaz prednosti: • uspešno vzpostavljen sistem KM za dokumente oz. delovne proizvode, • dosledna uporaba sistema pri razvoju. POROČILO