OZ 2010/3

M T 135 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 3 IZBRANA POGLAVJA Cloud computing for library services Marshall Breeding (Vanderbilt University), Leslie Johnston (Kongresna knjižnica), Chris Tonjes (District of Columbia Government) Predstavili so glavne lastnosti oblaka: storitev na zahtevo, širok spletni dostop, dostop do virov, elastičnost dostopa in merljivost storitve. Modeli, ki omogočajo storitev, so: programska oprema kot storitev, platforma kot storitev in infrastruktura kot storitev. Namestitveni modeli pa so: privatni, skupinski, javni in hibridni oblak. (Paradigma računalništva v oblaku se še vedno razvija). Dejansko je oblak nadaljevanje abstrakcije, dobavitelji ILS že leta promovirajo gostovanje (angl. hosting ) za knjižnice. Oblak pa v večji meri prinaša tudi transparentnost in sodelovanje, sploh pri mednarodnih projektih, kjer je organizacija večkrat ovira. Rich Internet Applications (RIA) for Libraries Heather Devine je prikazala razvoj orodij in okolij za RIA: AJAX, FLEX2, Silverlight, JAVA FX. Opisala je novosti, ki jih prinaša HTML5. Prikazala je možnosti E41st, ki predstavlja povezavo med Amazonom in mrežo javnih knjižnic. Predstavila je tudi funkcionalnost namizja TweetDeck. The "Three S’s" of Electronic Resource Management: Systems, Standards and Subscriptions Sandy Hurd, Todd Carpenter (direktor pri NISO), Bob McQuillan (Innovative Interfaces Inc.), Oliver Pesch (EBSCO) Todd Carpenter je predstavil glavne standarde na področju ERM, to so SUSHI, SERU, ONIX-PL in KBART. ONIX-PL je v formatu XML in omogoča, da so pogoji licenciranja lahko računalniško obdelani. SUSHI (Standardized Usage Statistics Harvesting Initiative) omogoča avtomatsko zajemanje in obdelavo podatkov o uporabi servisov. SERU (Shared E-Resource Understanding) je namenjen zmanjševanju stroškov pri pogajanjih za licence. Predavatelj je prikazal notranjo strukturo NISO, njihove trenutne projekte na tem področju in vpetost v ISO. Pojasnil je, zakaj se pojavijo problemi pri nabavi elektronskega gradiva, saj je potek bistveno bolj razvejan in kompleksen kot pri tiskanem gradivu. To povzroča probleme tako pri postavljanju kot pri uveljavljanju potrebnih standardov. 9 Bob McQuillan je opisoval sisteme ERM. Ponujajo jih ponudniki ILS in dobavitelji elektronskega gradiva, pojavil se je tudi OCLC s proizvodom Web scale management service. V splošnem ILS ne omogoča funkcionalnosti za delo z elektronskimi viri. Tudi uporabnikom elektronski viri povzročajo težave pri iskanju iz ene točke. ERM obsega naročanje, nabavo, vzdrževanje, obnavljanje, generiranje in vzdrževanje spletnih strani o e-virih, hranjenje in prikaz podatkov o licenciranju. Pritisk na ERMS pa je vedno večji, saj univerzitetne knjižnice porabijo že čez 60 % sredstev za zagotavljanje e-virov. Mnoge knjižnice pa vlagajo še vedno mnogo naporov za upravljanje s tiskanimi viri, ki pa predstavljajo manjši del sredstev za nabavo gradiva. Nujno morajo dobavitelji ERMS, dobavitelji e-virov in knjižnice sodelovati pri iskanju novih rešitev, dobrih praks in standardov. V ta namen je pri NISO organizirana tudi delovna skupina ERM Data, Standards & Data Review Working Group. 10 Ta bo pregledala tudi vse standarde, ki se nanašajo na ERM: CORE, I2, ONIX-PL, ONIX-SRN, TRANSFER, COUNTER, KBART, ONIX- SOH, Shibboleth, vCARD, DOI MARC, ONIX-SPS, SUSHI. 11 Oliver Pesch je govoril o naročninah. Prikazal je zapletenost delovnega toka pri življenjskem ciklu e-vira. Posebno pomembno je zagotavljanje dobrega dostopa do virov, upravljanje s spremembami naslovov in formatov, upravljanje paketov ter merjenje uporabe virov. Opozoril je, da ima EBSCO 800 podatkov o vsakem naslovu, ki ga posreduje. 12 Holdings Update Forum: "Next Generation OPACs: Making the Most of Local Holdings Data Matt Goldner (OCLC), Abhi Jain (Google Inc.), Jorgen Madsen (ExLibris) Mat Goldner je napovedal, da bo OCLC omogočil shranjevanje lokalnih podatkov o zalogi knjižnic v svojih bazah. Dodana bodo polja 505, 511, 508, 520, 586, 655. Med lokalne podatke bodo tako lahko uvrščeni podatki, ki so vezani na posamezni izvod gradiva in ne na zapis. Ti podatki bodo vidni v WorldCat Resource Sharing, pri tem da bo posebej označeno, ali je izvod mogoče izposoditi ali kopirati. Njihova baza znanja bo dostopna tudi kot spletna storitev za knjižnice, uporablja pa jo že WC Local, WC Licence Manager in Link Resolver (razreševalnik povezav). 13 Jorgen Madsen je predstavil Primo Local in Central. 14 Abhi Jain je izpostavil problem dostopa do kopij in problem dostopa do e-virov za veliko knjižnic. Izpostavil je tudi obremenjevanje virov zaradi delovanja razreševalnikov povezav. Google v svojem iskalniku upošteva lokacijo POROČILO