OZ 2010/3

136 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 3 iskalca in na podlagi informacij, ki jih dobi od dobaviteljev e-virov, prikaže iskalcu vire, do katerih ima zagotovljen dostop. Za te informacije je že pridobil nekaj dobaviteljev e-virov. Dogovarjajo se tudi o brezplačnem dostopu do nekaterih virov za nerazvite države. OCLC Deweloper network – Introduction Karen Coombs, Don Hamparian, Jason A. Clark Predstavili so skupnost OCLC Developer Network, ki je namenjena razširjanju spletnih storitev med OCLC in knjižnicami. 15 OCLC je pripravil že nekaj storitev, na osnovi katerih so v knjižnicah pripravili nekatere aplikacije: prilagojene iskalnike, aplikacije, ki kombinirajo obstoječe funkcije, ter prilagojene aplikacije za različne mobilne naprave. 16 V drugem delu so predstavili OCLC Platform Project, ki naj bi v prihodnosti omogočal dostop do vseh proizvodov OCLC preko API-jev. To velja tudi za njihov novi proizvod Web-scale Management Service, ki bo vseboval module za lokalno funkcionalnost knjižnic, kot so nabava, izposoja, upravljanje e-virov, licenciranje. WMS naj bi bil najprej na voljo le pilotskim knjižnicam. Prikazana je bila tudi možnost dodatnega prikaza nabavnih sredstev knjižnice na spletni strani Amazona kot podpora pri nabavnih procesih knjižnice. VAPI- je nameravajo dodajati tudi kodo uporabnikov in tako dopolnjevati funkcionalnost s posebnostmi, ki veljajo le za določene knjižnice. Opisali so tudi možnost uporabe spletne storitve New York Timesa o seznamu knjižnih uspešnic. Če to storitev kombiniramo z rezervacijskimi vrstami, ustvarimo podporo pri nakupu gradiva. Opisi API-jev in storitev so ob registraciji na voljo na spletni strani Developer Network. Top Tech Trends John Blyberg (Darien Library), Lorcan Dempsey (OCLC), Jason Griffey (University of Tennessee at Chattanooga), Monique Sendze (Johnson County Library), Cindy Trainor (Eastern Kentucky University), Joan Frye Williams (IT Consultant) Specifične rešitve za aplikacije na mobilnih napravah niso le prenesene, ampak posebej prirejene zanje. Pri tem je za prikaz na mobilnih napravah še veliko možnosti, posebej glede na trenutno lokacijo uporabnika. Obstaja tudi možnost povezovanja točk na zemljevidu z digitalno knjižnico. Veliko se pričakuje od vmesnika na dotik, ki bo verjetno prevladal. Približati se je treba tudi novi strategiji, ki nadomešča iskanje "You ask for it, we’ll get it." (v prevodu Vi sprašujete, mi bomo našli.). Velike spremembe so verjetne tudi zaradi pričakovanega padca cen bralnikov (pod 50 USD) in zaradi množice brezplačnih e-vsebin. Tudi ločljivost zaslonov je že pri manjših napravah boljša kot pri tiskani reviji. Opaža se tudi vedno večji prehod na Open Source ILS. Veliko se pričakuje tudi od novih tehnoloških možnosti: razširjen 3G mobilni splet s hitrostjo 100 Mbps, hitro skeniranje knjig, prevodi v »vse« jezike. Temu se bodo morale knjižnice prilagoditi s svojimi storitvami. Boot Camp for the 21st Century Metadata Manager Robert Bothmann (Minnesota State University), Rebecca Lubas (University of New Mexico), Bonnie Parks (University of Portland), Elaine Westbrooks (University of Nebraska-Lincoln), Glen Wiley (Cornell University) Knjižnice se odločajo, ali naj kreirajo zapise same, ali naj jih prevzamejo od dobaviteljev, ali naj najamejo katalogizatorje itd. Ker je lastno kreiranje najdražje, je smotrno napraviti pilotske projekte in preizkusiti druge rešitve. Zelo pomembno je pri tem upoštevanje standardov (CONSER). Zavedati se je treba, da lahko RDA bolj primerjamo z navodili, AACR2 pa s pravili. Vloga RDA je pri povezovanju podatkov in ne pri prikazovanju. Podatki morajo biti primerni za prikaz v modernih katalogih, kot so Encore, AquaBrowser, Primo, Endeca …, kar terja spremembe zapisov. Nova orodja ne zmanjšujejo stroškov priprave zapisov. Upoštevati je treba, da le 2 % študentov začne gradivo iskati v katalogu. 17 Taking the Library With You: VR Going Mobile Lori Bell (Alliance Library System), Marie Radford (Rutgers), Cathy Sanford (Contra Costa County Library), Pam Sessoms (University of North Carolina) Pri mobilni povezavi bralca s knjižnico se največ uporabljajo različni servisi SMS. Za mobilni dostop do interneta uporabljajo dodatek AIM hack, ki odstrani oglaševanje. Uporablja se tudi Google VOICE v povezavi s sporočili SMS, vendar se v večji meri uporablja besedilo, odgovori pa so lahko posredovani tudi preko storitve gmail. Knjižnice so tudi dobro organizirane pri odgovorih uporabnikov in skušajo ponuditi servis 24/7. Njihov cilj je odgovor v 10 minutah. Ugotavljajo, da je pri študentih največji naval med 23. in 1. uro, nekaj manj med 20. in 21. uro. Vedno več se uporabljajo tudi kode QR (dvodimenzionalna črtna koda), ki lahko vsebujejo različne podatke in jih lahko tudi slikovno prenašamo. POROČILO