OZ 2010/3

M T 139 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 3 vpliva na katalogizacijo in upravljanje bibliografskih zapisov. Proces obdelave pri posameznem naslovu je podoben obdelavi tiskanih knjig. Kot izziv pri katalogizaciji je izpostavljeno sledenje posameznim korakom v procesu obdelave gradiva in kdo je zanj odgovoren na določeni stopnji. Akademske knjižnice večinoma nabavljajo e-knjige v paketih. Najlažje je upravljanje s statičnimi paketi, kot so npr. različne zbirke netLibrary, saj je zapise treba naložiti le enkrat, nato pa dopolnitve niso več potrebne. Relativno enostavno je tudi upravljanje paketov leposlovnih del in primarnih virov, saj so dopolnitve redke in se dodajajo k obstoječemu paketu – opuščanje naslovov je pri teh vrstah paketov zelo redko. Največji izziv za upravljanje pa prestavljajo paketi, katerih vsebina se stalno spreminja, kot je npr. zbirka Safari Tech Books, ki vsebuje dela s tehnično vsebino, objavljena v zadnjih treh letih. Dopolnitve in opuščanje naslovov se dogajajo mesečno in proces upravljanja z zapisi hitro postane zelo težaven, še posebej, če ima knjižnica naročenih več takšnih zbirk. Za učinkovito upravljanje z zapisi avtorici poudarjata nujnost vzpostavitve sekundarne infrastrukture – sistema za upravljanje z elektronskimi viri (ERM), tabelami, vikiji ali njihovo kombinacijo. Enostavnost bibliografskega upravljanja je v veliki meri odvisna od velikosti, narave in spremenljivosti paketa. Avtorici navajata več različnih tipov vsebin: • Tehnične in profesionalne knjige (npr. ENGnetBASE, Safari Books Online, Digital Engineering Library) hitro zastarijo, starejši naslovi so periodično nadomeščeni s podobnimi ali novejšimi izdajami. Zaradi tehničnih vsebin so informacije o datumu in izdaji zelo pomembne za uporabnike. • Referenčne knjige (npr. Credo Reference, Oxford Reference Online, Sage eReference) so dostopne posamezno ali v manjših paketih. Tudi referenčni paketi se pogosto dopolnjujejo z novimi izdajami. Nekatera spletna referenčna dela se stalno dopolnjujejo, podobno kot integrirni viri. • Paketi literarnih del in primarnih virov (npr. baze podatkov Chadwyck-Healy in Alexander Street Press) so relativno statični, zelo verjetno pa vsebujejo neknjižno monografsko gradivo, ki zahteva drugačno obravnavo (kratke fantastične zgodbe, poezija, drame in primarni viri kot so pisma, intervjuji in dnevniki). • Paketi z vsebino več založnikov (ebrary, netLibrary) so običajno zelo obsežni, zajemajo veliko področij in so lahko statični ali dinamični. Največji izziv pri upravljanju s takšnimi paketi je njihova velikost, saj globalne spremembe zahtevajo veliko sistemskih zmogljivosti. Takšna raznolikost vsebin in obsega kar kliče po standardizaciji in stanovitnem načinu upravljanja. Priporočila PCC glede bibliografskih zapisov za e- knjige uvajajo model enega originalnega (angl. master record ) zapisa, ki (namesto ločenih zapisov za verzije posameznih dobaviteljev) obsega vse enakovredne pojavne oblike nekega naslova e-monografije. Takšen pristop po mnenju avtoric prinaša dve pomembni prednosti. V okolju vzajemne katalogizacije ustavlja širjenje najrazličnejših zapisov za isto vsebino. Zmanjšanje števila in povečanje konsistentnosti zapisov za e-knjige pa katalogizatorjem močno olajša iskanje in identifikacijo ustreznih zapisov. Delo, porabljeno za iskanje in pregledovanje številnih podobnih zapisov ali vnos novih zapisov, ki so zelo podobni že obstoječim, se tako lahko nameni dopolnjevanju originalnega zapisa s predmetnimi oznakami, opisom vsebine in normativno kontrolo. Nova priporočila več ne delajo razlik med reprodukcijo in izvirno digitalno monografijo in prinašajo jasna navodila za uporabo posameznih polj iz bibliografskih zapisov v formatu MARC, 10 ki so se pred tem uporabljala nekonsistentno (polja 534, 773, 776). Datumi in informacije o založniku izhajajo iz izvirne monografije (tiskane ali elektronske), kar je v skladu z izbiro uporabnikov, ki v območju založništva želijo informacije o izvirnem založniku in času izdaje. Večina polj za opombe se opušča, z izjemo nabora opomb o elektronski obliki (monografije), ki izhaja iz Digital Library Federation Registry of Digital Masters, 11 ali katerega drugega projekta digitalnega arhiviranja. Uporaba polj 506, 533, 538 in 583 je dovoljena le, kadar gre za zapise arhivskih digitalnih originalov. Največje razlike v primerjavi s prejšnjim načinom obdelave se pojavljajo pri uporabi polj 020, 260, 300, 533, 710, 730, 776 in 856. V originalnem (od dobavitelja neodvisnem) bibliografskem zapisu se ne uporabljajo opombe in točke dostopa, ki izhajajo iz določene verzije gradiva (opombe o sistemskih zahtevah, reprodukciji, dobavitelju in imenu paketa ter opombe, ki se nanašajo na URL-dostop, vezan na določeno knjižnico). Kljub novim priporočilom pa težave z upravljanjem lokalnih paketov zapisov ostajajo. Zelo malo dobaviteljev je namreč obstoječe zapise konvertiralo v "nevtralno" obliko. Še vedno se razširja na tisoče zapisov različnih dobaviteljev, ki vsebujejo opombe o reprodukciji, ime paketa in dobavitelja, ali pa so napačno katalogizirani kot izvirne digitalne izdaje (angl. born-digital editions ). OCENA