OZ 2010/3

M T 141 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 3 in vsebine polj, se po zaključenem urejanju s funkcijo "Validate" programsko preveri, ali so morda ostale še kje kakšne napake. Nato se zapisi pretvorijo nazaj v obliko MARC (mrc) in naložijo v katalog (lokalno bazo podatkov). Pomemben del upravljanja z zapisi za e-knjige je vzdrževanje in dopolnjevanje paketov. Vsak paket ima svoj "urnik" dopolnjevanja, ki se razlikuje od paketa do paketa. Nekateri dobavitelji pripravljajo mesečne datoteke dopolnitev in sprememb, nekateri ne, in kadar je knjižnica naročena na več različnih paketov, lahko postane njihovo obvladovanje zelo zahtevno. Če dobavitelj ne zagotavlja mesečnih datotek, je treba vsakič znova naložiti celoten paket in nato poiskati zapise, ki ob tem niso bili "prekriti", in jih pobrisati. Ker večina dobaviteljev ne skrbi za ažurno obveščanje o dostopnosti novih zapisov ali paketov, je potreben reden nadzor nad delom katalogizatorjev. Zaradi zapletenosti procesa v primeru množice paketov je nujno natančno in ažurno vzdrževanje spremne dokumentacije. Katalogizatorji UHL priporočajo: ime paketa in dobavitelja (s spletnim naslovom in geslom za dostop do paketov z zapisi), sintakso enoličnega identifikatorja zapisa, ki jo uporablja dobavitelj, datum zadnjih dopolnitev, podatek o pogostnosti dopolnjevanja, ter seznam polj, ki so v posameznem paketu bistvena za njegovo učinkovito vzdrževanje. Paketno upravljanje bibliografskih zapisov je dejavnost, ki presega tradicionalno katalogizacijo in sega na področje dobaviteljevih postopkov za objavo metapodatkov, modelov nabave in sistemskih vidikov upravljanja s podatki. Po podrobni in z več vidikov poučni predstavitvi bibliografskih postopkov avtorici ugotavljata, da je po določitvi standardov za kreiranje zapisov nujno potreben korak v smeri določitve in poenotenja postopkov v vsej dobavni verigi bibliografskih podatkov za e-knjige. Šele to bo knjižnicam omogočilo, da uporabnikom v svojih katalogih zagotovijo enostaven, konsistenten in ažuren dostop do e-knjig. Knjižničarska skupnost naj si skupaj z uporabniki, avtorji in založniki prizadeva za ureditev vseh področij dostopa in uporabe e-knjig. Za katalogizatorje to pomeni uskladitev zahtev za vsebino bibliografskih zapisov za e-knjige in standardizacijo postopkov za njihovo upravljanje. Jasne zahteve bi okrepile pogajalska izhodišča v procesu nabave in od založnikov bi lahko zahtevali več za svoje uporabnike. Ta več vključuje tudi standardiziran bibliografski zapis ustrezne kakovosti za e-knjige in njihove zbirke, ki v spletnem okolju predstavlja neke vrste rojstni list, kar bi pospešilo in olajšalo dostop ter zmanjšalo stroške upravljanja. Morda bi se na račun tega lahko povečale zbirke e-knjig, ki jih imajo knjižnice na voljo za svoje uporabnike. Žal pa se založniki kljub odločno previsokim cenam storitev ne zmenijo kaj prida za tegobe uporabnikov in knjižničarjev, morda malo bolje poskrbijo le za avtorje. Knjižničarska skupnost bi morala v primeru e-knjig trdneje zastopati interese uporabnikov in avtorjev, sicer bodo založniki še naprej povzročali nepotrebne dodatne stroške in ovire pri dostopu. Opombe 1 http://bit.ly/a8dDKF (vsi spletni naslovi preverjeni 12. 9. 2010) 2 http://bit.ly/aaDPby 3 http://bit.ly/9vplm4 4 http://bit.ly/c0FneQ 5 http://bit.ly/bFI2gL 6 http://info.lib.uh.edu/ 7 http://www.loc.gov/catdir/pcc/ 8 http://www.loc.gov/catdir/pcc/bibco/PN-Guide.pdf 9 http://people.oregonstate.edu/~reeset/marcedit/html/index.php 10 http://www.loc.gov/marc/bibliographic/ecbdhome.html 11 http://www.oclc.org/digitalregistry/ Igor Brbre OCENA