OZ 2010/3

92 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 3 modeli mi pomagajo razumeti nekatere probleme v razvoju računalništva in še posebej sedanjo fazo razvoja, ki jo označujemo s tehnološko konvergenco. Načini, kako se učimo, so definirani z elementi kulturnega modela, v katerem živimo, pri čemer je prisoten tudi vpliv tehnologije na učenje. Stopnje učenja etike – česa se naučimo na določeni stopnji – so tesno povezane z našim dojemanjem odnosa med etiko in tehnologijo. Ponazarjajo naše etično dozorevanje. Govorimo o treh stopnjah, ki se opirajo na tri kulturne sisteme, kot jih je opredelila Meadova po kriteriju, kdo se uči od koga: 1. Kulture, v katerih je napredek počasen in se otroci vsega naučijo od svojih staršev. Tako so se v starih časih prenašale tudi rokodelske veščine med generacijami. Spremembe so bile komaj opazne. 2. Kulture, v katerih je napredek zmeren in se oboji, otroci in starši, učijo od najsposobnejših v svojem okolju. Takšno je bilo učenje v industrijski dobi. 3. Kulture, v katerih je napredek tako hiter, da se starši učijo od svojih otrok, otroci pa si prizadevajo čim hitreje zavreči stare zmote. Iz računalništva poznamo Moorejev zakon, po katerem se vsakih 18 mesecev znanje podvoji (Moore govori o hitrosti procesorja) in iz tega si lahko enostavno izračunamo, kdaj se je treba začeti učiti od svojih otrok. Na odpadu so že nepopisne količine zastarelih tehnologij! Vendar ne gre zgolj za to, od koga se učimo, pač pa tudi za njihove vrednote in za njihove izkušnje, kar je Meadova prikazala v splošnem modelu (slika 1). Slika 1: Model tehnologije in etike učenja Presenetljivo je, kako se v računalništvu – in na sploh pri tehnoloških spremembah – ponavljajo celo vzorci, ki jih je Meadova odkrila pri raziskovanju družbenih sprememb v primitivnem okolju Samoe. Vedno gre za preplet tehnologije in etike in ti vzorci so relevantni tudi za konvergenčne tehnologije. Meadova je opredelila naslednje stopnje družbeno-kulturnega razvoja: • doba nedolžnosti, ko so izbire neškodljive in nedolžne, zgolj otroške spolne igrice; • doba odraščanja, ko pridobivanje polne moči spremljajo problemi zaradi njene neprimerne uporabe; • družinska doba (plemenske vrednote), ko obstaja zavedanje o povezanosti plemenskega življenja in spoštovanja vrednot. Prepričan sem, da so navedene stopnje etičnega razvoja odličen model za razumevanje razvoja etike IKT. Pri shematskem prikazu izhajam iz posplošenega modela družbeno-kulturnega razvoja (slika 2). Slika 2: Družbeno-kulturni razvoj Tudi pri razvoju informatikov prepoznamo: • dobo nedolžnosti, ko v računalništvu naivno vidijo zgolj pozitivno plat, ne da bi se zavedali kakršnih koli etični problemov ali razmišljali o kakšnih vrednotah; • dobo odraščanja, ko imajo težave z nadzorovanjem svojih sposobnosti, nastopajo kot računalniški "mačoti" ter so tako očarani od lastne moči nad strojem, da jo projicirajo tudi na družbeno okolje in pri tem ne upoštevajo nobenih vrednot in odgovornosti ter se imajo za nekakšne vrače; • družinsko dobo ali dobo plemenskih vrednot, ko znajo povezati človeške vrednote s tehnologijo, ker dojamejo neločljivost obojega, kar jih navaja k spoštovanju kodeksov, standardov in profesionalnosti – vedo, da s tehnologijo uveljavljajo določeno etiko in da je to velika odgovornost. Na ta način dobimo ciklus (slika 3), kjer je tretja stopnja razdeljena v dve podstopnji. Donald Gotterbarn: "ETIZIRANJE" V INFORMACIJSKI DRUŽBI