OZ 2010/4

M T 171 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 4 uporabo zelo preprosta, ko pa enkrat delujeta, dobimo kopico podatkov, kar je zastrašujoče. Predstavila je nekaj zamisli, kako ob upoštevanju človeške narave izboljšati socialne mreže: • ob podatkih, ki nam jih neki servis ponudi (npr. Facebook), navesti način, kako so bili podatki pridobljeni; • ob seznamu ljudi, ki naj bi jih poznali, imeti možnost izbrati, ali nas to zanima ali ne. Google je z Google Buzzom želel ponuditi obliko pomoči uporabnikom, lahko pa smo videli, koliko podatkov imajo in kaj zmorejo. Tega se je veliko uporabnikov prestrašilo, saj se večina ne zaveda, kaj Google počne in česa je zmožen. V navedenih primerih se v več pogledih krši zasebnost, in sicer gre za nadzor, povezovanje podatkov o nas z različnih področij ipd. Vprašanje je, ali lahko prestopimo grozljivo dolino na področju socialnih mrež. Za dosego cilja bo treba v delovanje socialnih mrež vključiti dejavnike iz realnega sveta, ki so v uporabi že stoletja. Tako bi na primer le prijatelji lahko predlagali nove znance in to ne bi potekalo avtomatizirano. Za konec je predstavila še splošen pogled na nove tehnologije, ki bodo uporabljale poosebljanje in bodo proaktivne. Te nove tehnologije bodo vedele, kje se nahajamo ali s kom komuniciramo, in bodo prilagojene posamezniku; npr. človeku na avtobusni postaji bo predlagano, naj se lahko pelje z naslednjim avtobusom, ker bo ta aplikacija razpolagala z informacijo, da gre ta človek danes ob določeni uri na neki sestanek na določen kraj. Alma Whitten (Google 5 ) je predstavila načine, kako Google varuje osebne podatke svojih uporabnikov (Privacy Research at Google) . Google je najbolj znan po istoimenskem spletnem iskalniku, ki je na voljo uporabnikom interneta po vsem svetu, ponujajo pa še več drugih priljubljenih aplikacij, kot so YouTube, Gmail, Google Earth idr. Pri Googlu na vseh nivojih razvoja razmišljajo o varovanju zasebnosti, saj je pomembna za njihove uporabnike. Če ne bodo ponudili uporabnega nadzora in dobrega varovanja podatkov, jih bodo uporabniki enostavno zapustili. Naštela je pet vodilnih načel, ki vodijo Googlovo razmišljanje o zasebnosti: • uporabiti zbrane podatke in na tej osnovi svojim uporabnikom ponuditi koristne storitve in proizvode, • razvijati proizvode, ki v praksi upoštevajo visoke standarde zasebnosti, • poskrbeti, da je zbiranje in uporaba osebnih podatkov pregledna, • dati uporabnikom jasno in uporabno izbiro varovanja njihove zasebnosti, • odgovorno skrbeti za zbrane in hranjene podatke. Pri Googlu naj bi uporabili pridobljene informacije le v primerih, kadar lahko z njimi uporabnikom zagotovijo neko korist. Zavezani so preglednosti, nadzoru s strani uporabnikov in zaščiti pridobljenih podatkov. Predavateljica je zatrdila, da zbranih osebnih podatkov svojih uporabnikov ne tržijo in ne prodajajo. Pri razvoju proizvodov jih vodi želja po vključevanju zasebnosti in varnosti. Ker se Google financira predvsem s spletnim oglaševanjem, so lahko njihovi proizvodi in storitve prosto dostopne za osebno rabo. Uporabniki dobijo brezplačne storitve, oglaševanim podjetjem pa Google z inovativnim sistemom oglaševanja posreduje povratne informacije, s katerimi lahko izboljšajo svojo ponudbo. Veliko spletnih strani uporablja Googlov program AdSense za prikaz oglasov in njihov cilj je narediti te oglase čim bolj relevantne za uporabnike. Pri tem si neprestano prizadevajo ohraniti preglednost in uporabnikov nadzor nad uporabljenimi podatki v njihovem oglaševalnem sistemu. Povedala je, da njihova ekonomija temelji na "klikih" uporabnikov, to je na izbiri najustreznejše povezave iz seznama rezultatov. Pri tem se tej povezavi izboljša rang strani (angl. page rank ), po katerem so razporejene strani v iskalniku. Torej se na neki način Google uči od svojih uporabnikov. Podrobneje je predstavila še ciljno oglaševanje. Poudarila je trud, da ne prikazujejo neprimernih oglasov, tako da se ob novici o bombnem napadu ne prikaže neprimerna vsebina. Omenila je primer, ko je pred leti prebirala novico o podivjanem šoferju buldožerja in na strani zagledala oglase za prodajo buldožerjev. Ciljnega oglaševanja tudi ne uporabljajo v zvezi z občutljivimi temami, kot so zdravje in podobno, ali temami, ki se navezujejo na otroke, mlajše od 13 let, ali druge občutljive interesne skupine. Z uvedbo Ads Preferences Manager 6 je Google postal prvi večji spletni ponudnik, ki omogoča uporabnikom pregledovanje in urejanje lastnih interesnih skupin, ki jih uporabljajo za ciljno oglaševanje. Ads Preferences Manager omogoča uporabniku vpogled v teme, s katerimi ga Google povezuje s pomočjo piškotkov (angl. cookie ), shranjenih na brskalniku. Omogoča tudi dodajanje interesnih skupin, ki so pomembne za posameznika, in brisanje vseh, ki mu ne ustrezajo ali ne želi biti povezan z njimi. Kot zanimivost je povedala, da so pri testiranju ugotovili, da jim uporabniki bolj zaupajo, če imajo možnost neke kontrole. Tako so le štirje od desetih uporabnikov spremenili nastavitve svojih interesnih skupin. Pri Googlu so tako prišli do zaključka, POROČILO