OZ 2010/4

184 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 4 KONFERENCA ESREA 2010 doi:10.3359/oz1004184 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI Konferenca ESREA 2010 z naslovom Adult learning in Europe – understanding diverse meanings and contexts (Izobraževanje odraslih v Evropi – razumevanje različnih pomenov in sobesedil/okoliščin) je potekala od 23. do 26. 9. 2010 v Linkoepingu na Švedskem. Udeležencev je bilo nekaj čez 150. Prišli so iz različnih evropskih, afriških in tudi ameriških držav. ESREA je kratica za European Society for Research on the Education of Adults, ki svoja delovna področja organizira v različnih mrežah (teh je trenutno 11), skupno konferenco pa organizira le enkrat na tri leta. V nadaljevanju bom izpostavil najpomembnejša predavanja, preostala pa so na voljo na konferenčnem CD-ju, ki ga lahko dobite v knjižnici IZUM-a. Prvi dan Profesor Tomasz Szkudlarek z univerze v Gdansku na Poljskem je imel vabljeno predavanje z naslovom Knowledge Commons, Parcelations and Educations as Political Neurosis (Družba znanja, razdeljevanje in izobraževanje kot politična nevroza). Profesor in njegova raziskovalna skupina iz Gdanska so v evropski raziskovalni sceni uveljavljeni akterji in so bili vključeni v nekatere projekte 6. in 7. okvirnega programa. Kot je poudaril, so sodelovali tudi z univerzo v Linkoepingu. V predavanju je obravnaval diskurz politične ekonomije izobraževanja v Evropi. Ena glavnih ugotovitev je bila, da smo v današnji kapitalistični družbi priča veliki privatizaciji znanja. V kritični analizi je profesor izhajal iz Marxove teorije kapitala, ki sloni na dveh osnovnih predpostavkah: • akumulacija kapitala, ko imajo eni bistveno več, kot potrebujejo za življenje, in želijo višek denarja nekam vlagati; • likvidacija skupne lastnine, ko so v Angliji v 16. stoletju razlastili kmete in je tako nastal delavski razred. Na teh predpostavkah je razlagal današnje pojave, povezane z znanjem v modernem kapitalističnem svetu. Le znanje, ki nima neke posebne vrednosti, ostaja skupna dobrina. Kakor hitro pa dobi znanje neko tržno vrednost, ga "olastninijo" in ščitijo podjetja, ki ga tržijo. Znanja, ki ga imajo posamezniki, običajno ni možno tržiti brez povezav podjetja in njihovih lastnikov. Delavci – strokovnjaki z znanjem (kot pri Marxu razlaščeni kmetje) predstavljajo tudi v tem primeru le delovno silo, ki ponuja svoje znanje na trgu delovne sile. Predavanje je poželo mnogo aplavza. Zanimivo, da je Szkudlarek v mnogih delih poleg Marxa citiral našega raziskovalca Slavoja Žižka. Drugi dan Karen Evans (Univerza v Londonu) je imela predavanje z naslovom Learning, Work and Social Responsibility: Challenges for Lifelong Learning in a Global Age (Učenje, delo in družbena odgovornost: izzivi za vseživljenjsko učenje v globalni dobi). V predavanju je predavateljica poudarila, da je vseživljenjsko izobraževanje osnovna pravica vsakega državljana in zato v državah, ki se zavzemajo za socialno izenačenost in pravičnost, odseva tudi v ustrezni zakonodaji in regulativi. Izobrazba človeka je po mnenju predavateljice ena osnovnih karakteristik, ki so ozko povezane z njegovo družbeno aktivnostjo in socialnim statusom. V družbi in svetu, ki je osnovan na trajnih spremembah, se s pomočjo vseživljenjskega učenja ljudje lažje uveljavljajo. Predvsem pa so tudi bolje zaposljivi na trgu delovne sile. Končni cilj držav, ki torej zasledujejo politiko vseživljenjskega učenja, je bolje uravnotežena družba. Tretji dan Andreas Fejes (glavni tajnik ESREA) z univerze v Linkoepingu je predstavil aktivnosti in procese, ki so vodili k nastanku nove revije RELA (kratica za European Journal on the Education and learning of Adults). Revija je po njegovem mnenju ena od štirih mednarodnih revij s tega področja in bo dosegljiva predvsem v elektronski obliki. 1