OZ 2011/1-2

14 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 treba z njimi ravnati odgovorno. • Čeprav so nekatera pravila vgrajena v računalnike in mrežne sisteme, te omejitve niso vse, kar mora uporabnik upoštevati. Ne sme si npr. nepooblaščeno prilaščati programske opreme, tudi ko je brez zaščite pred kopiranjem. • Spoštovati je treba zasebnost drugih uporabnikov, tudi če ni posebej zavarovana. • Upoštevati je treba omejene kapacitete sistema in omogočiti tudi drugim, da ga enakopravno uporabljajo. • Spoštovati je treba vzpostavljene postopke upravljanja s sistemom. Nedavno smo v Aolovem TechCrunchu lahko prebrali zaskrbljujočo napoved, da se akademska sfera napihuje v nov "balon", podoben nepremičninskemu, ki je povzročil svetovno gospodarsko krizo. (Bischke, 2011) Finančni zvodniki so iskali nadomestilo za "sanje o lastni hiši" in ga našli v "sanjah o visokošolski diplomi." Zaposlitev zmanjkuje in visokošolska izobrazba naj bi bila jamstvo za poklicno kariero. Odprle so se ugodne kreditne linije, visoko šolstvo pa je začelo dvigovati svoje cene, vendar obstaja vrsta razlogov, da se račun ne bo izšel: • Prvi razlog je rastoča brezposelnost diplomantov, ob tem pa prekarizacija intelektualnega dela, s katerim ni več mogoče zaslužiti dovolj, da bi lahko z obrestmi vred vrnili najete kredite za študij, ker hočejo zaslužiti tako banke kot univerze. • Drugi razlog pa se navezuje na uporabo IKT v visokošolskem izobraževanju, ki jo znajo netradicionalne institucije izrabiti za radikalno znižanje stroškov dostopa do znanja. Množijo se spletne strani, kot so Udemy, eduFire, Veri itd., ki zagotavljajo univerzam primerljive programe brezplačno ali za simbolno ceno. Silicijeva dolina danes ostaja zanimiva za javnost po zaslugi podjetja Y Combinator, ki podpira izjemno kakovostne programe in njihove zaposlitvene možnosti. Le redke univerze, med njimi pa na prvem mestu MIT, sledijo temu trendu, ker vedo, kaj pomenijo načela vseživljenjskega učenja, med katera je npr. EU zapisala, Slovenija pa ratificirala tudi pravico do certificiranja izobrazbe, pridobljene mimo tradicionalnih univerz. Nacionalni program visokega šolstva 2011–2020 dela velike ovinke mimo IKT in ne kaže nikakršne zaskrbljenosti zaradi njenega vpliva na prestrukturiranje dostopa do izobrazbe. Univerze se zanašajo na monopolni položaj in so prepričane, da lahko študente zaprejo v svoje ograde, kar je že ta trenutek daleč od resničnosti. Tudi moralna diskreditacija uporabe IKT v izobraževanju, češ da znižuje njegovo kakovost, podpira lenobo, spodbuja k plagiatom itd., ne bo obstala. Treba se bo soočiti s potrebo po drugačni organizaciji znanja, ki jo narekuje informacijska in komunikacijska tehnologija – bolje prej kot kasneje. Reference [1] BERLEUR, Jacques (1994). Des rôles et missions de l’université. Namur: Presses Universitaires. [2] BISCHKE, Jon, Semil SHAH (2011). Higher education’s toughest test. Aol Tech.TechCrunch Dostopno na: http://techcrunch. com/2011/04/24/higher-education%E2%80%99s-toughest-test/. [3] BOOTH, D. (2002). Academic integrity in the context of new technologies. (Keynote address to the Symposium on academic integrity: technological change and intellectual property. Dostopno na: http://www.stolaf.edu/people/booth/BoothAddress- toSymposium.html. [4] ERCEGOVAC, Zorana, John RICHARDSON (2004). Academic dishonesty, plagiarism included, in the digital age. College & Research Libraries, july 2004. [5] DFG – Deutsche Forschungsgemeinschaft (1998). Vorschläge zur Sicherung guter wissenschaftlicher Praxis. Weinheim: Wiley-VCH. [6] GOSLING, David (2004). Approaches to ethics in higher ducation. Learning and teaching in ethics across the curriculum. Leeds: University of Leeds. [7] GOULD, Eric (2006). Cultural contradictions and ethical dilemmas in the corporate styled university. Universities and Corporations. Center of the Study of Ethics in Society, Western Michigan University, vol. XVI, no. 2. [8] KOLAR, Jana (2011). Drzna Slovenija: predloga Nacionalnega programa visokega šolstva 2011–2020 in Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011–2020 (uredili Jana Kolar in Janja Komljenovič). Ljubljana: MVZT. [9] LENARCIC, John (1999). Will there ever be a universal code of computer ethics? (Referat na AICEC99 International Computer Ethics, Melbourne, 14–16 Jul, 1999. Dostopno na: http://www. aice.swin.edu.au/events/AUCEC99/papers1/LEN99048.pdf. [10] PIVEC, Franci (2011). Guttenberg brez narekovajev. Organizaciji znanja, letn. 16, št. 1–2, str. 25–27. [11] STERN, E. J.; D. ELLIOTT (1997). The ethics of scientific research. Hanover, University Press of New England. [12] STIGLITZ, Joseph (2006). Making globalization work. New York: Norton. [13] SCHULTZ, Robert (2010). The role of IT in the ethics of globalization. Issues in Informing Science and Information Technology, vol. 7, 353–368. Dostopno na: http://iisit.org/Vol7/ IISITv7p353-368Schultz729.pdf [14] UNESCO-CEPES (2004). Ethical and moral dimensions for higher education and science in Europe. Zbirka tekstov in izbrana bibliografija kot gradivo za International Conference on Ethical and Moral Dimensions for Higher Education and Science in Europe. Bukarešta, 2.–5. september 2004. [15] WEBER, Max (1919). Wissenschaft als Beruf. V: Max Weber: Gesammelte Ausätze zur Wissenschaftslehre. Tübingen: Mohr 1968, str. 582–613. Franci Pivec: ETIKA V STRATEŠKIH DOKUMENTIH VISOKEGA ŠOLSTVA IN ZNANOSTI