OZ 2011/1-2

20 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 subvencionirano članstvo (Subsidised member), pridruženo članstvo (Affiliated member), častno članstvo (Honorary Life member) – članom ni treba plačevati članarine, čezmorsko članstvo (Overseas member) – člani nimajo pravice do glasovanja. Kategorije institucionalnih članov so (Code …): člani matične knjižnice (Parent member), člani podružnične knjižnice (Subsidiary member), člani iz šolskih knjižnic (School Library member). Članarino plačujejo vsi člani, razen če ni določeno drugače. Višina članarine je različna. Plačuje se za leto dni vnaprej, od dneva vpisa ali obnovitve članstva. Če obveznosti članov niso poravnane še dva meseca po preteku članstva ali če član deluje v škodo LIANZE, lahko Svet združenja člana izključi. DEJAVNOSTI LIANZE LIANZA je profesionalna organizacija, ki povezuje posameznike in institucije na področju knjižničarstva in informacijske znanosti na Novi Zelandiji in ima sedež v Wellingtonu. 13 Od leta 2000 naprej je LIANZA zelo aktivna. Med aktivnostmi je treba omeniti njegovo skrb za strokovno osebje, že prej omenjeno bikulturnost ter izdajanje publikacij. LIANZA izdaja mesečnik Library Life/Te Rau Ora, ki objavlja tekoče novice, in publikacijo New Zealand Libraries: ngaa puurongo, ki izhaja dvakrat letno in je osredotočena na raziskovanje v knjižničarstvu. Poleg tega izdaja LIANZA tudi razna poročila, smernice in statistiko, kar je dostopno na svetovnem spletu. Ukvarja pa se še z raznimi drugimi dejavnostmi, kot so (Governance …): 1. Pravica do informiranosti 14 Prosti pretok informacij je jamstvo za demokratično družbo, zato imajo člani novozelandske družbe temeljno pravico dostopa do informacij, ki vplivajo na njihova življenja. Pri tem so interesi posameznika podrejeni interesom družbe v zadevah, kot so razvoj energije, rudninski viri, industrija, urbanizem itd., lahko pa državljani sodelujejo v procesu odločanja o zadevah, ki se nanašajo nanje (na primer predlog spremembe pokrajine). Prav tako imajo člani novozelandske družbe pravico do zasebnosti in do varstva pred izkoriščanjem informacij. Knjižnice, še posebno splošne knjižnice, so glavne za posredovanje informacij. Knjižničarji imajo dolžnost, da za skupnost, ki ji služijo, pridobijo, organizirajo in zagotovijo dostop do informacij. Osnovni cilj knjižničnih storitev je namreč pridobivanje, organizacija in kroženje informacij, knjižnice pa služijo kot javno dostopne točke za informiranje. Vladni organi na nacionalnem in lokalnem nivoju so dolžni posredovati poročila in druge dokumente širši javnosti brezplačno in za to se lahko uporabi obstoječa mreža splošnih knjižnic, ki so dosegljive vsem. 2. Intelektualna svoboda 15 Knjižnice hranijo in dajejo na razpolago znanje in informacije in tako pozitivno vplivajo na učenje in ustvarjalnost ljudi v vseh življenjskih obdobjih. Knjižničarji pa so odgovorni, da se izbor in dostop do informacijskih virov ureja izključno po strokovnem merilu. Noben informacijski vir naj ne bi bil izključen iz knjižnic glede na ideje, ki jih izraža; niti glede na to, kdo je avtor, in ne glede na politična, socialna ali druga stališča avtorja. Nobeno knjižnično gradivo naj ne bi bilo cenzurirano ali z omejenim dostopom. Knjižničarji se morajo upreti vsem poskusom cenzure, razen če to zahteva zakon. 3. Brezplačne storitve v splošnih knjižnicah 16 Storitve splošnih knjižnic morajo biti brezplačne in dostopne vsem. Potencialni uporabniki morajo imeti dostop do vseh storitev splošnih knjižnic. Knjižnične zbirke v splošnih knjižnicah naj odsevajo neposreden in potencialen interes družbe, zadovoljijo pa naj tudi osebne interese posameznika. Poleg tega morajo biti splošne knjižnice v pristojnosti lokalne vlade, njihovo financiranje pa v pristojnosti lokalne in centralne vlade. 4. Zaupnost osebnih podatkov 17 Temeljna pravica vsake osebe je pravica do zasebnosti in do varstva pred zlorabo in neupravičeno uporabo njenih osebnih podatkov. Podatki, ki jih poseduje knjižnica o svojih uporabnikih, se ne smejo uporabljati za noben drug namen in ne smejo biti na voljo tretji osebi brez dovoljenja dotične osebe, razen če so zahtevani v sodnem primeru. 5. Knjižnične storitve za otroke in mladostnike 18 Knjižnice morajo razumeti potrebe otrok in mladostnikov ter s svojimi storitvami izpolniti njihova pričakovanja. V ta namen morajo zagotoviti gradivo, ki odraža interese otrok in mladostnikov, hkrati pa jih tudi bogati. To pomeni, da morajo knjižnice pridobivati tudi gradivo o trenutnih in zgodovinskih vprašanjih, da lahko mladi razvijajo tudi kritično mišljenje. Za razvijanje jezika je treba nabavljati tudi leposlovje, poleg tega pa spodbujati kreativno pisanje. Za uresničevanje bikulturnosti pa je treba zagotoviti tudi vire, ki predstavljajo različne verske, etične in kulturne skupine v družbi. 6. Knjižnične storitve za osebe s posebnimi potrebami 19 Vsak ima pravico do knjižničnih storitev in gradiva, ki zadovoljuje njegove potrebe po izobraževanju, rekreaciji, informacijah. Zato LIANZA spodbuja državne in lokalne oblasti, da zagotovijo knjižnicam ustrezno finančno podporo, da bi lahko potencialnim uporabnikom s posebnimi potrebami ponudile specializirane storitve in gradivo. Prav tako LIANZA Breda Bizjak: KNJIŽNIČARSKO IN INFORMACIJSKO ZDRUŽENJE NOVE ZELANDIJE