OZ 2011/1-2

M T 23 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 z legendami, ki so jih Maori prenašali ustno iz roda v rod, in še vedno so v rabi maorska poimenovanja krajev, rek, gor …, kar med drugim kaže, da na Novi Zelandiji pripisujejo bikulturnosti velik pomen. Opombe 1 Auckland je znan tudi kot mesto jader, saj ima eno največjih pristanišč za jahte in jadrnice na svetu (Neubauer, Kladnik, 2005). 2 Beseda Maori pomeni običajno oziroma navadno ljudstvo, označuje pa staroselsko ljudstvo, ki naj bi po eni izmed legend v 10. stoletju s kanuji priplulo iz vzhodne Polinezije. Kopno so poimenovali Aoteoroa oziroma Dežela dolgega belega oblaka (Bratun, 2006). 3 Po pogodbi je smela maorsko zemljo kupovati le britanska vlada. Ta jo je z velikim dobičkom preprodajala priseljencem. 4 Mark Cohen je bil v obdbju 1890–1909 tajnik in ustanovitelj Dunedinskega združenja brezplačnih splošnih knjižnic (Dunedine Free Library Association). Med potovanjem na državno tiskovno konferenco v Londonu, leta 1909, je temeljito raziskal knjižničarska združenja v Veliki Britaniji, Kanadi in Združenih državah Amerike. 5 Munn je bil direktor carnegijske knjižnice v Pittsburghu (Carnegie Library of Pittsburgh), Barr pa knjižničar v splošni knjižnici v Aucklandu (Auckland Public Library). 6 Novozelandske knjižnice: Pregled stanja in predlogi za izboljšavo delovanja (New Zealand libraries: A Survey of Conditions and Suggestions for their Improvement), 1934. 7 Bikulturna družba je ena od temeljnih vrednot novozelandskega knjižničarskega združenja. Izhaja iz temeljnega dokumenta med Maori in britansko vlado. To je pogodba Waitangi iz leta 1840, ki govori o partnerstvu med prvotnimi naseljenci Nove Zelandije, to je Maori, in priseljenci (Redmayne, 2003, 1644). Leta 1985 so začeli uradno promovirati bikulturnost namesto modela multikulturnosti. Če bi na Novi Zelandiji vpeljali pojem multikulturnost, kot na primer v Avstraliji in Kanadi, bi bili Maori samo ena od etičnih manjšin, brez posebnega statusa v družbi. Razlogi za razvoj bikulturnosti so naslednji (Robinson idr., 2000, 190): ogromna maorska populacija, zakonske posledice pogodbe Waitangi iz leta 1840, rastoča dejavnost maorskih voditeljev, želja po edinstveni novozelandski identiteti. 8 Ime Hikuwai pomeni rep Mauijeve ribe. Severni otok ali Te Ika a Maui (Mauijeva riba) namreč spominja na ribo, pri čemer je glavno mesto Wellington glava, Taranaki in East Cape pa sta plavuti (Tai …). O polbogu Mauiju obstajajo številne zgodbe. Pripisujejo mu, da je na oceanskem dnu ulovil Polinezijo in jo podaril ljudem, da je ljudem podaril tudi ogenj, da je z ribiško mrežo ulovil Sonce in ga upočasnil, da bi ljudje imeli daljši dan. Imel je štiri brate. Ko so njegovi bratje šli ribarit, se je skril v čoln, da je lahko šel z njimi. Bratje ga zaradi njegovih zvijač namreč niso hoteli vzeti s seboj. Ko so ga odkrili, mu niso dali trnka. Tako je Maui namesto trnka uporabil koščico in izrekel magične besede. Ulovil je ogromno ribo z imenom Te Ika a Maui, ki je postala Severni otok Nove Zelandije. Mauijevi pohlepni bratje so začeli ribo rezati, ki se je od bolečin zvijala in se je njena koža nagubala. Zato je Severni otok hribovit (Lewis, 1985, 38). 9 Ikaroa pomeni dolgi del ribe (Regional …). 10 Pokrajina Južnega otoka je večinoma gorata. Osrednji del gorovja obsegajo Južne Alpe z najvišjim vrhom Mount Cook, ki ga Maori imenujejo Aoraki ali Tisti, ki prebada oblake (Neubauer, Kladnik, 2005). Južni otok je poznan kot Te waka a Maui ali Mauijev kanu, s katerim je Maui ulovil Severni otok. Najjužnejši, Stewartov otok pa je znan kot Te punga a Maui ali Mauijevo sidro (The legend …). 11 Taranaki je maorsko ime za ognjenik Egmontova gora. Po tem ognjeniku je dobil ime narodni park Egmont, ki je rastlinsko izredno bogat. Maori pripovedujejo, da je v davnih časih Taranaki živel sredi Severnega otoka, a se je, zaljubljen v žensko goro Pihange, spopadel z drugo moško goro, s Tongarirom. Taranaki je bil premagan, zato je odtopotal proti jugozahodu ter spotoma izdolbel sotesko reke Wanganui (Vsa …, 2004, 264). 12 V oktobru 2010 je imela LIANZA 1.844 individualnih članov in 370 institucionalnih članov. 13 Spletna stran združenja: www.lianza.org.nz . 14 Access to information (Svet NZLA, 11. maj 1978, revidiranje izjave – Svet LIANZE, 17. november 2002). 15 Statement on intellectual freedom (Svet LIANZE, 21. marec 2002). 16 Free public library service (Svet NZLIA, 21. februar 1986). 17 Confidentiality of library records (Svet LIANZE, 15. november 1984). 18 Library services to children and young people (Svet NZLA, 21. februar 1986, revidiranje izjave – Svet LIANZE, 17. marec 1995). 19 Library services for disabled people (Svet NZLA, 16. oktober 1980). 20 Displays in public libraries (Svet NZLA, 10. avgust 1978). 21 Dokument za področje prostovoljstva: Statement on voluntary workers. 22 Za svetovalce veljajo načela Principles applying to consultant librarians, ki so dopolnilo Code of Professional Conduct, ki veljajo za knjižničarje. Glavna odgovornost svetovalca je skrb za uporabnike. V vseh zadevah upošteva pogodbo in ravna v skladu z interesom svojih uporabnikov, vendar pod pogojem, da ta ni v nasprotju z javnim interesom. 23 Štipendija se podeljuje po oporoki Archibalda Williama Dunninghama, vendar je poimenovana po Edith Jessie Carnell, knjižničarki Angležinji, ki je delala na Novi Zelandiji v obdobju 1939–1944. 24 Ada Fache je večino svoje knjižničarske kariere preživela v splošni knjižnici v Dunedinu (Dunedin Public Library). Mnogim je bila v pomoč, da so prejeli knjižničarske kvalifikacije. 25 Paul Szentirmay je leta 1960 zaključil podiplomski program na New Zealand Library School. Kasneje je delal kot knjižnični vodja Oddelka za znanstveno in industrijsko raziskovanje (Department of Scientific and Industrial Research). Med drugim je bil tudi ravnatelj National Library’s Reference. Leta 1988, ko se je upokojil, je prejel nagrado LIANZA Fellowship. Aktiven je pa tudi po upokojitvi. Tako je oblikoval National Library Society. Paul Szentimay je tudi doživljenski član LIANZE in National Library Society. 26 Mary Fleming (1908–1964) je bila predavateljica (Senior Breda Bizjak: KNJIŽNIČARSKO IN INFORMACIJSKO ZDRUŽENJE NOVE ZELANDIJE