OZ 2011/1-2

M T 27 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 sočustvujemo z užaljenimi mentorji. Še huje je, da se je "podelal" v gnezdo in sedaj smrdi do neba. Doktorat se mora spremeniti in se v večini akademskih okolij ter področij tudi je, tako da nastaja v timu organizacije ali v kontekstu mednarodnih nevidnih kolegijev (angl. invisible college ), kjer se plagiat takoj pokaže in kjer ni mogoče odkrivati tople vode. Brez kolektivnega nadzora in znanstvene kritike so Guttenbergi vsakdanji pojav. Bolj hudomušni nemški komentatorji predlagajo, da bi v vseh akademskih knjižnicah postavili "Guttenbergov kotiček", kjer bi bila ponudba kar obilna in zabava zagotovljena. Na tako imenovanih odprtih univerzah, kjer študij poteka preko spleta, je možnost "kopiraj in prilepi" že zdavnaj izključena, saj je v tehnološko podporo vgrajen program, ki takoj prepozna prevzeta besedila. Več kot bo digitalizirane literature, in njena količina se širi z bliskovito hitrostjo, lažje bo identificirati plagiate. S tem imam nekaj izkušenj, zato opozarjam, da je pred visokim šolstvom nov problem: ni dovolj določiti prag tolerance, ampak je treba oceniti vrednost konceptualne inovacije, ki se mogoče skriva izza kompilacije. V računalništvu je kompilacija obravnavana kot izvirni prispevek in je avtorsko zaščitena. Če se o tem ne bomo hitro dogovorili, bodo šolniki kot kakšni ludisti razbijali ali prepovedovali IKT v izobraževanju. Umetnost je glede tega prehitela znanost in izobraževanje in prav pri njej bi se morali poučiti, kako je z odnosom med ustvarjalnostjo in tehnologijo. NEMCI LJUBIJO DOKTORSKE NASLOVE Nekoč me je frizer v Trstu nagovoril z doktorjem in ko sem se začudil in mu oporekel, mi je pojasnil, da pri njih tako naslovijo vsakega, ki nosi kravato – njih to nič ne stane, stranke pa so zadovoljne. Nemčija ni daleč od tega, saj letno podelijo 25.000 doktorskih naslovov. Na nekaterih strokovnih področjih je to že pogoj za prvo zaposlitev. Nemške vizitke z dolgo serijo vseh mogočih akademskih naslovov so v anglo-ameriškem svetu vedno predmet zabavnih komentarjev. Če odprete nemški ali angleški časopis, se lahko na prvi pogled prepričate, kako pomembni so akademski naslovi v Nemčiji in kako malo jih je navedenih ob angleških avtorjih. Omemba Italije in Nemčije v zvezi z doktorati pa ni slučajna, saj je bil prvi doktorski naslov podeljen v Bologni leta 1219, v Göttingenu pa so prvi postavili pravila doktoriranja. Zakaj se je Guttenberg sploh gnal za doktoratom? Ker je na nemških javnih izvršnih funkcijah kar 60 % ljudi z doktoratom. V ZDA je takih le 1,3 %, čeprav je zastopanost doktorjev v populaciji približno enaka: v Nemčiji 1,3 % in v ZDA 1,5 %. Če je za ameriškega doktorja samoumevno, da dela v raziskovanju in razvoju, je za nemškega doktorja bolj običajna neka javna kariera. Od Guttenberga po pridobljenem doktoratu sploh nihče ne pričakuje, da bo še kaj objavljal in se ob to nihče ne spotika, saj vsi sprejemajo, da je doktorat predvsem statusni simbol. Zato je za mnoge sklicevanje na znanstveno etiko v primeru Guttenberga povsem nenavadno in so se jim stvari postavile na pravo mesto šele, ko se je celotna razprava prenesla na teren politike. Tudi mediji bi težko kaj objavili, če bi šlo "za nekega raziskovalca tam nekje", ki je malce prepisoval. ODPRTO PISMO SEDANJIH IN BODO^IH DOKTORJEV V kabinetu Angele Merkel so prejeli dve pismi: Prvega je podpisalo 63.713 doktorjev in doktoric, ki zahtevajo zaščito svojega ugleda in statusa. Guttenberg ga je ogrozil in kanclerka ne sme braniti svojega ministra pred zasluženo kaznijo. Ogorčeni so nad Guttenbergovo izjavo, da doktorat tako ali tako ni pomemben, ker ne misli igrati kakšnega asistenta, ampak ima pomembnejše opravke na afganistanskem bojišču. Težko bodo pripravili študente k resnemu delu, če se državni vrh požvižga na akademski etični kodeks. S tem bo Nemčija odvrnila sposobne ljudi od zavzetega raziskovalnega dela, brez katerega ni napredka. Drugo pismo so sestavili na Univerzi v Freiburgu v imenu znanstvenega naraščaja (UniWiND). V njem se zavzemajo za integriteto doktorandov, ki je pohojena, če kanclerka tolerira v svojem kabinetu krajo intelektualne lastnine, kakršno je zakrivil Guttenberg. SKLEP Primer Guttenberg ima sicer mnoge politične razsežnosti, ki se nas zunaj Nemčije bolj malo tičejo, ob tem pa je odprl izredno pomembno vprašanje integritete akademikov. To danes ni več redek poklic, ampak se z njim srečujemo na vsakem koraku. Okoliščine, v katerih delujejo, so se temeljito spremenile in tradicionalni akademski kodeksi teh sprememb ne dohajajo več. Prav bi bilo, da se razčiščevanje z ministrovim odstopom ne bi končalo in da bi prišli do spoznanj, ki bodo pomembna tudi za prihodnost univerze in znanosti in ne zgolj za politične obračune. Kroniko smo posvetili tem vprašanjem, ker je tudi Slovenija del enotnega evropskega visokošolskega prostora in so nemške izkušnje veljavne tudi za nas. Franci Pivec KRONIKA