OZ 2011/1-2

M T 29 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 Ekonomija znanstvenih informacij Drugi sklop prispevkov pod skupnim naslovom Economics of scholarly information je vodil Hazel Woodward (Cranfield University). Ted Bergstrom (University of California Santa Barbara) je v prispevku Librarians and the terrible fix: economics of the Big Deal (Knjižničarji in velika težava: ekonomija velikega posla) izpostavil nevarnost, ki jo predstavlja monopol velikih ponudnikov. Podobno kot zdravniki izberejo in predpišejo terapijo zdravljenja z določenimi zdravili, ki jih plača zavarovalnica, in profesorji določijo učbenike, ki jih plačajo starši, so knjižničarji tisti, ki odločajo o dostopu do e-virov. Založniki, ki v paketu ponujajo več kot 1000 revij (Elsevier, Springer, Wiley), dosegajo monopolni položaj in si zato lahko privoščijo neelastične cene. Rešitev vidi v večji konkurenčnosti med ponudniki, kar bo vplivalo na znižanje cene. Potreben je gospodaren pristop. Če so uporabniki obveščeni, da bodo morali za članke plačati, se povpraševanje zmanjša. Cene se ustrezno znižajo, avtorji za objavo raje zahtevajo nižjo ceno, da bi tako dobili več bralcev. Članarine naj ne bodo prevelike, uporabniki pa naj plačajo to, kar potrebujejo, ne pa celotnih stroškov. V nadaljevanju je Marybeth Manning (SPIE) v prispevku z naslovom Reset – a publisher’s response to the changing economy (Sprememba – odgovor založnikov na spreminjajočo se ekonomijo) predstavila neobičajen korak, ki so ga naredili v digitalni knjižnici SPIE. 13 Ne le, da so zamrznili cene naročnin, celo za 10 % so jih znižali. S tem so sami spremenili svoj poslovni načrt v skladu z gospodarsko krizo, saj niso želeli vajeti prepustiti zunanjim dejavnikom. Sledilo je predavanje Carol Tenopir (University of Tennessee), ki je v prispevku z naslovom University investments in the library: measuring the return (Naložbe univerze v knjižnico: merjenje donosnosti) prikazala načine, kako knjižnica prispeva k ustvarjanju dohodka univerze. Denar, ki ga porabijo za povečanje svoje zbirke, se povrne v obliki nepovratnih sredstev. Višina povračila za vloženi denar je odvisna od tipa univerze in njene lokacije. Prav tako je višina povračila merljiva na različne načine. DRUGI DAN KONFERENCE Pravice in licence Drugi dan konference nas je pozdravil Ed Pentz (CrossRef), 14 ki je vodil tretji sklop prispevkov s skupnim naslovom Rights and licensing . Dorothea Salo (University of Wisconsin) je poudarila, da preproste besede izražajo pomembno vprašanje Who owns our work (Kdo si lasti naše delo). Veliko ljudi je zaslužnih za nastanek enega članka. Ni enega lastnika, pač pa je zainteresiranih strani več: avtor, založnik, financer, knjižnice, uporabniki …Avtorica je navedla primere kršenja pravic in predlagala rešitve, kako se temu izogniti. V nadaljevanju je Eelco Ferwerda (Amsterdam University Press/OAPEN) v prispevku z naslovom New models for monographs – open books (Novi modeli za prostodostopne monografske publikacije) opozoril, da prodaja monografskih publikacij od leta 1970 upada. Prostodostopne monografske publikacije prinašajo več koristi tako avtorjem kot uporabnikom. Avtorjem omogočajo večjo prepoznavnost in vpliv, raziskovalcem pa lažje iskanje in povezovanje različnih vsebin. Projekt OAPEN 15 temelji na razvoju modela prostega dostopa do monografskih publikacij, ko bi dostop do publikacij izboljšali s pomočjo knjižnice. Projekt je v osnovi namenjen založnikom knjig za humanistične in družboslovne vede. Model OAPEN ponuja brezplačno različico, nekatere e-knjige pa bodo plačljive. Avtorji bodo ohranili avtorske pravice. Monografske publikacije bodo dolgoročno na razpolago, računalniško okolje se bo nenehno razvijalo. Jill Russell (University of Birmingham) je v prispevku Paved with gold: an institutional case study on supporting open access publishing (Tlakovano z zlatom: študija primera ustanove o podpori prostodostopnega založništva) predstavila svoje poglede na odprt dostop do publikacij. Sama spodbuja raziskovalce na univerzi, da izsledke raziskav objavijo v prostodostopnih publikacijah. Avtorica je s sodelavci začela pilotni projekt, katerega namen je pridobiti podatke o stroških za objavo. Pri tem imajo raziskovalci izbiro, da svoje izsledke objavijo v tiskani obliki ali v publikaciji v prostem dostopu. Njena sklepna ugotovitev je, da pristojbine za prosti dostop strmo rastejo, članarine pa padajo počasi, tako da v pilotskem projektu, ki so ga izvedli, zaenkrat niso beležili prihrankov. Sledila je predstavitev izbirnih vsebin. Predavanje z naslom Maximising use of library resources at the University of Huddersfield (Povečati uporabo knjižničnih virov na Univerzi Huddersfield) je imela Sue White (University of Huddersfield). Predstavila je projekt v knjižnici, s katerim so želeli ugotoviti, kolikšen je delež študentov, ki knjižničnih storitev ne uporablja (ali pa jih uporablja v zelo majhnem obsegu). Določili so storitve, ki so jih pri tem upoštevali: dostop do e-virov, izposojo knjig in fizično prisotnost v knjižnici. Ugotovili so, da je delež tistih, ki sploh ne uporabljajo knjižničnih storitev, precej velik. Zato POROČILO