OZ 2011/1-2

30 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 so uvedli tečaje in promocije z namenom, da bi svoje storitve čim bolj približali uporabnikom in s tem povečali uporabnost svojih storitev. Učinki bodo vidni kasneje, saj je projekt še v teku. Šest študentov je v izbirni vsebini z naslovom Threats and opportunities from the semantic web (Grožnje in priložnosti semantičnega spleta) predstavilo svoje poglede na to tematiko. Predstavili so možnosti, ki jih študentje izkoristijo za dostop do želenih informacij. Vedenje raziskovalcev Četrti sklop prispevkov pod naslovom Researcher behaviour je vodil Charlie Rapple (TBI Communications 16 ). Tony Hirst (The Open University) je v prispevku Network ecology and the knowledge economy: why researchers need to get online and social (Mrežna ekologija in ekonomija znanja: zakaj se morajo raziskovalci predstaviti online in družabno) predstavil orodja za komuniciranje in objavo vsebin: • spletni dnevniki (angl. blog ): WordPress, Blogger, ExpressionEngine, LiveJournal itd. • mikroblogi (angl. microblogging ): Twitter, Google Buzz, Posterous itd. • spletno soustvarjanje (angl. wiki ): Wikipedia, Wikimedia, PBworks, Wikia itd. • socialni zaznamki in družbeno označevanje (angl. social bookmarking/tagging ): Delicious, Diigo itd. Pri socialnem vključevanju v spletno omrežje se zaveda nevarnosti rušenja zasebnosti, a je naloga posameznika, da prevzame odgovornost pri izgradnji omrežja. Lucy Power (Oxford Internet Institute) je v prispevku Life scientists go online – collaboration, communication and credit (Znanstveniki na področju naravoslovnih ved se predstavljajo online – sodelovanje, komunikacija in zaupanje) predstavila načine, kako so znanstveniki v preteklosti izmenjevali marginalije (dopolnilna besedila na robu strani, ki pojasnjujejo vsebino) ter kako si danes pri izmenjevanju informacij pomagajo s spletnimi orodji. V sklopu izbirnih vsebin je imela predavanje z naslovom Real challenges in a virtual world (Resnični izzivi v virtualnem svetu) študentka Pihllipa Sheail (Scottish Digital Library Consortium). Spregovorila je o tem, katere vmesnike in spletna orodja sama uporablja pri svojem študiju in honorarnem delu v knjižnici pa tudi v zasebnem življenju. TRETJI DAN KONFERENCE Ocenjevanje kakovosti raziskovanja – polemike in izzivi Peti sklop predavanj s skupnim naslovom Research quality assessment – controversies and challenges je vodil Richard Gedye (Oxford Univeristy Press). Hugh Lock (Roghtscom Ltd.) je imel predavanje z naslovom The raw and the cooked: bibliometrics and the flight from judgement (Obdelani in neobdelani: bibliometrija in odmik od sodbe). Evalvacija mnogih akademskih, profesionalnih in poslovnih aktivnosti je v zadnjem času osredotočena na razvoj in uporabo meroslovja kot ključnih indikatorjev uspešnosti. Na prvi pogled to zadovoljuje izvirno potrebo po objektivnem, transparentnem sistemu presoje, vendar obenem ni dvoma, da je kvantitativna analiza posvetila tudi v temne kotičke in pokazala tudi svoje velike napake, predvsem tam, kjer odraža mnenja uveljavljenih ljudi na pomembnih položajih. Obstaja veliko tveganje, da tovrstne meroslovne sheme ustvarjajo napačno (neustrezno) obnašanje in vodijo do rezultatov, ki niso niti blizu namenom njihovih načrtovalcev. Veliko tovrstnih meroslovnih analiz v akademski sferi je izgubilo stik s človeško presojo in so postale čisti politični artefakt. Avtor je izpostavil vprašanje, kakšne so prednosti merjenja, kdo ima od tega koristi ter kakšna je povezava med meritvami in vplivom na realnost. Po njegovem mnenju se s tovrstnimi meroslovnimi shemami v bistvu ne meri kakovost, ampak se vzpostavlja le nadzor in nastaja tveganje za neproduktivno porabo denarja. Peter Shepherd (Counter) je v predavanju z naslovom PIRUS 2: developing a standard for individual article usage statistics (PIRUS 2: razvijanje standarda o statistiki uporabe članka) govoril o uporabi statistike: do nedavnega je bilo veliko povpraševanja po statistiki uporabe le na nivoju revije, na nivoju posameznega članka pa malo. V zadnjem času pa se je povpraševanje po statistiki uporabe posameznih člankov zelo povečalo, kar je bil tudi razlog, da je podjetje Counter razvilo metode in standarde za ugotavljanje, poročanje in združevanje podatkov o statistiki uporabe na nivoju članka. Statistike uporabe na nivoju revije namreč ne predstavljajo reprezentativnosti posameznega članka in zato avtorji in podatki o citatih na nivoju revije ne zadoščajo nekaterim kriterijem. Online uporaba je zato postala alternativna in zelo hitro sprejeta mera za vrednotenje posameznih člankov. V zelo zanimivem predavanju z naslovom Research assessment in the humanities and the ERIH project (Ocenjevanje raziskovalne dejavnosti v humanistiki in POROČILO