OZ 2011/1-2

M T 31 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 projekt ERIH) je Alain Peyurable (CNRS) poudaril, kako pomembno je določiti orodje za vrednotenje humanistike, saj po njegovem mnenju humanistični indeks A&HCI Thomson Reutersa ni dovolj. V humanističnem indeksu ERIH (European Reference Index for the Humanities) vidi pomembno dopolnilo in dodatno orodje za evalvacijo del s področja humanistike. Namen humanističnega indeksa ERIH je namreč poudariti globalno vlogo pomembnih raziskovalnih dosežkov s tega področja. V preteklih letih je organizacijski odbor v fazi vzpostavljanja ERIH-a definiral 15 področij humanistike, ki so jih zajeli v evalvacijo (arheologija, umetnost in zgodovina umetnosti, antične študije, antropologija, študije spolov, zgodovina, zgodovina in filozofija znanosti, jezikoslovje, književnost, orientalske in afriške študije, pedagoške in izobraževalne raziskave, filozofija, psihologija in teologija ter študije religij). ERIH je razdeljen v 3 kategorije glede na kakovost in ciljno publiko. Kategorija A vključuje vodilne mednarodne revije, ki so redno citirane po vsem svetu in imajo med raziskovalci področja velik ugled. Kategorija B vsebuje kakovostne mednarodne revije, ki imajo ugled v različnih državah in so občasno citirane. Kategorija C vsebuje pomembne evropske regionalne revije, ki so občasno citirane zunaj regionalnih meja. Po avtorjevem mnenju je veliko nesporazumov glede razvrščanja revij v kategorije A, B in C. Predvsem za kategorijo C veliko raziskovalcev zmotno misli, da gre za revije nižje kakovosti, čeprav je namen kategorije C izpostaviti revije visoke kakovosti, ki niso zelo razširjene zaradi jezikovnih ovir ali omejenega dostopa. Inicialni seznam kategorij je bil vzpostavljen leta 2007, naslednji v letu 2010. Nova kategorizacija bo razdeljena na nacionalne revije (prej kategorija C) in mednarodne revije (prej kategoriji A in B). James Pringle (Thomson Reuters) je v prispevku z naslovom Citation impact and research evaluation: current trends (Vpliv citiranja in vrednotenje raziskovanja: sodobne usmeritve) izpostavil, da so citati temeljni indikator vpliva pri evalvaciji raziskave. Orodij in pristopov za evalvacijo raziskav je vedno več in so različno razviti. Faktor vpliva ostaja osnovno merilo za evalvacijo in predstavlja temelj večine sistemov ocenjevanja vplivnosti znanstvenih revij, vendar pa se pojavljajo vse bolj raznolike in na spletu temelječe meritve vplivnosti revij. Eigenfactor na primer je osredotočen na vplivnost posamezne revije, v kateri so bili objavljeni citati, kar daje posameznim citatom različno težo. Zaključil je z mislijo, da se pojavljajo vedno nova orodja za merjenje kakovosti posameznih raziskav, poudaril pa je, da "so merila le toliko dobra kot ljudje, ki jih uporabljajo". V sklopu izbirnih vsebin je Richard Gedye (Oxford University Press) v predavanju z naslovom The UKSG Usage Factor Project – a progress report (Projekt UKSG o faktorju uporabe – poročilo o napredku) predstavil projekt, v katerem naj bi preučili, ali je smiselno razviti merilo, ki bo temeljilo na ugotavljanju uporabnosti revij in bi tako predstavljalo dopolnitev indeksu citiranosti oz. faktorju vpliva. Vzpostavili so novo merilo – faktor uporabe, katerega izračun temelji na razmerju med številom uporabe člankov v časovnem obdobju X objavljenih v obdobju Y in celotnim številom objavljenih člankov v obdobju Y. Prednosti faktorja uporabe so v tem, da se lahko uporabi tudi pri revijah, ki niso vključene v ISI, pri revijah, ki izdajo relativno majhno število člankov, in da so podatki o uporabi lahko na voljo prej kot podatki o faktorju vpliva. Ključni podatki, ki jih je bilo treba definirati, so: konsistentnost števca in imenovalca, upoštevani časovni interval uporabe, datum objave članka, potencialne razlike glede na področja. V drugi fazi projekta so s pomočjo sodelujočih založnikov testirali, ali je koncept dobro zastavljen. Prihodnje analize bodo pokazale, ali ima projekt potenciale za nadaljnji razvoj. Lažji program Zadnji, šesti sklop predavanj je imel skupni naslov The light programme , vodil ga je Tony Kidd (University of Glasgow). Brendan Dawes (magneticNorth) je v prispevku z naslovom Stop making sense: human approaches to exploring information (Ustavite smiselnost: človeški pristopi k raziskovanju informacij) na zanimiv način primerjal delovanje umetne in človeške inteligence. Umetna inteligenca v nasprotju s človeško deluje logično, medtem ko je človeško delovanje velikokrat na videz nelogično in neuporabno: ljudje uživamo v stvareh, ki so lahko povsem nesmiselne. Človek na primer naredi čudovito arhitekturo, vendar ni nujno, da je zato bolj učinkovita – to pa je nekaj, kar je v nasprotju s strojno logiko. Tudi glasba, ljubezen, strast … so kvalitete, ki jih je nemogoče programirati. Stroji nimajo čustev in zanje ljubezen nima nikakršnega pomena. Bistvo je včasih "tisto vmes". Kot primer je citiral kitarista Jimija Hendrixa: "You’ve got to know much more than just the technicalities of notes; you’ve got to know what goes between the notes." 17 Avtor je poudaril, da je koncept človeškega načina razmišljanja vključen v vedno novejše načine prenosov podatkov. Klikanje se umika, razvoj gre v smeri navigacije, ki omogoča prenašanje in sortiranje podatkov na različne načine (človeškemu načinu razmišljanja podobne). Zadnje predavanje je imel Marc Abrahams (Annals of Improbable Research) z naslovom Improbable research and the Ig Nobel Prizes (Neverjetno raziskovanje in Nobelova nagrada Ig). Predstavil je pomen nagrad Ig POROČILO