OZ 2011/1-2

44 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 • The Duration Directive (Directive 93/98/EC), • The E-Commerce Directive (Directive 2000/31/EC). Avtorske pravice so bile definirane v analogni dobi. Prvotno je bilo treba najprej delo napisati ali fotografijo posneti, šele zatem se jo je lahko zaščitilo. Z digitalizacijo pa se je moral zakon prilagoditi in razširiti avtorske pravice, ki jih ureja. Še vedno ni jasnih odgovorov na vprašanja: Kaj pomeni elektronski medij za založništvo, je konkurenčen ali komplementaren v primerjavi s klasičnim založništvom? Bodo obstoječi založniki preživeli ali pa bo naslednja generacija založnikov podobna velikanom, kot so Apple, Google in Amazon? Izpostavljen je bil Googlov knjižnični projekt, pri katerem so z optičnim branjem knjig na policah knjižnic zasnovali elektronsko zbirko podatkov. Google pri rezultatih iskanja prikazuje bibliografske podatke in odlomke vsebine. Medtem ko so bile v Veliki Britaniji v projekt zajete le knjige, pri katerih je zaščita avtorskih pravic že potekla, so bile v ZDA zajete vse knjige. Zato so v ZDA številni avtorji in založniki vložili tožbe. Dosežena je bila poravnava in avtorji so lahko do 31. marca 2011 vložili zahtevek za gotovinsko nadomestilo za kršenje avtorskih pravic. DRM ( Digital rights management ) je izraz, ki se uporablja za katero koli tehnologijo ali sistem, ki ustavi ali prepoveduje uporabo digitalne vsebine za namene, ki jih ne predvidi ponudnik teh vsebin. Sistemi DRM imajo v osnovi dva elementa: • identificiranje vsebine z opisom dela in pogoji uporabe; v založniškem svetu najbolj razširjen DOI ( Digital Object Identifier ), • priprava vsebine na način, da bo možno uveljaviti pogoje uporabe; najpogosteje doseženo s tehnologijo "zaklepanja", ki skrije ali pa razkrije vsebino in tako omeji ali omogoči pogled, kopiranje, tiskanje itd. Nov razvoj tehnologij DRM vključuje tako imenovane right lockers (omarice digitalnih pravic), ki kupcu vsebine omogočajo, da lahko zahteva vsebino na različnih napravah, potencialno tudi v različnih formatih. AVTORSKO PRAVO IN SLOVENSKI AVTORJI, IMETNIKI PRAVIC IN UPORAB- NIKI Slovensko avtorsko pravo je usklajeno z mednarodnimi konvencijami in evropskimi direktivami. V 60. členu Ustava Republike Slovenije varuje pravice iz ustvarjalnosti. Osnovni zakon, ki ureja to področje, je Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP), ki je bil sprejet leta 1995 in od takrat že petkrat noveliran. Kljub temu da je naša zakonodaja usklajena z evropskimi direktivami, obstaja nekaj posebnosti, ki so značilne za naš pravni sistem. Veliki institucionalni uporabniki avtorskih del: knjižnice, muzeji in arhivi hranijo, urejajo in ponujajo dostop do različnih literarnih in tudi drugih avtorskih del. Nove tehnologije so omogočile digitalizacijo del, ki jih hranijo in jih dajejo na voljo javnosti preko spleta. Pri digitalizaciji in zlasti objavljanju del na spletu se srečujejo z mnogimi problemi, povezanimi z avtorskimi pravicami. Najprej praviloma digitalizirajo in dajo javnosti na voljo dela, ki so že v javni domeni, saj je avtorsko-pravno varstvo že poteklo. V naslednjih fazah pa se morajo spopadati z zahtevnim urejanjem avtorskih pravic. Mnogo del, ki jih hranijo, je osirotelih. Za ta dela je značilno, da avtorska pravica še traja, ni pa znan imetnik avtorskih pravic oz. ga ni mogoče poiskati. UVELJAVLJANJE AVTORSKIH PRAVIC V EVROPI Podani so bili konkretni nasveti, kako ravnati, če gre za spletno kršenje pravic, torej če nekdo, npr. v Veliki Britaniji, krši pravice avtorja iz Slovenije. Prvi korak je digitalni zajem slik. Pridobimo tudi tehnične dokaze o tem, kdo vodi spletno stran, ki krši naše pravice, ter kdo zagotavlja gostiteljski strežnik za spletno stran in kje imajo sedež. Drugi korak je obisk pri odvetniku. Tretji korak je preverjanje našega lastništva pravic in ali to zadostuje za argumente proti kršitelju. Četrti korak je protest proti kršitelju (ki bo morda takoj snel oz. skril dokaze ali pa tudi ne – zato sta potrebna prvi in drugi korak) z zahtevo, da nemudoma preneha kršiti naše pravice ter nam plača odškodnino in stroške. V petem koraku se odločimo, kakšne stroške in izgubo smo utrpeli zaradi kršitve in ali so zadostni, da je vložitev tožbe upravičena. Šesti korak je, da naročimo odvetniku, da proti kršitelju sproži postopek. Če je bilo razsojeno nam v prid, je sedmi korak vročitev sodbe kršitelju. V primeru internetnih kršitev je pogosto težko najti toženca v fizični obliki ter premoženje v lasti toženca, da bi lahko sodbo izvršili. Celoten postopek ni preprost in zahteva veliko časa in denarja. PROMOCIJA IN PRODAJA PRAVIC ZA SLOVENSKA LITERARNA DELA Predstavljeni so bili praktični nasveti v zvezi z objavljanjem del slovenskih avtorjev v tujini. Če je bila za knjigo že sklenjena pogodba s slovenskim založnikom, je treba preveriti, ali ta pogodba že vsebuje določila glede promocije in prodaje pravic tujim založnikom, kolikšen delež prihodkov od avtorskih pravic se izplača avtorju in kakšno je stanje avtorskih pravic za gradivo, ki je v delu uporabljeno – citirano besedilo, fotografije, ilustracije itd. Če slovenski založnik ureja pravice v POROČILO