OZ 2011/1-2

M T 45 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 imenu avtorja, mora biti pripravljen temu posvetiti svoj čas in sredstva. Dandanes se v vse večji meri objavlja v elektronski obliki, kar pomeni, da je za založnika pomembno pridobiti digitalne pravice od avtorjev – ne le za slovensko izdajo, ampak tudi za primer poslovanja s tujim založnikom. Zahodni založniki znanstvene in strokovne literature že dolgo objavljajo v obeh oblikah hkrati, s prihodom novih generacij bralnikov e-knjig ter iPadov pa založniki, ki objavljajo na množičnih tržiščih, želijo ostati v koraku s časom in zato digitalne pravice predstavljajo ključni vidik pri odkupu pravic. Založniki morajo realno oceniti, katere knjige so mednarodno privlačne. Nadalje morajo opredeliti, katera tuja tržišča so pomembna in določiti prioritete. Pretehtati morajo, ali je v primeru pridobivanja licenc za jezike, ki jih govorijo v več državah (npr. angleščina, španščina, portugalščina), bolje poiskati enega imetnika licence ali več imetnikov licenc za vsako tržišče. Da bi ugotovili primerne potencialne tuje založnike, je potrebna tržna raziskava. Na voljo imamo več poti: nabava imenikov založnikov (izhajajo letno), udeležba na velikih mednarodnih knjižnih sejmih, nabava imenikov razstavljavcev na teh sejmih, udeležba in mreženje (angl. networking ) na založniških dogodkih. Podani so bili konkretni nasveti, kako pripraviti promocijsko strategijo in prodajno gradivo, kako navezati prvi stik s potencialnim imetnikom licence, na kaj je treba biti pozoren pri licenčni pogodbi in še posebej pri licenci za prevod. Včasih pa za knjigo ni sklenjena pogodba s slovenskim založnikom in avtor sam ponudi delo tujemu založniku, bodisi da gre za članek v reviji ali pa za knjigo. Avtorji za članke v revijah ne prejmejo plačila, objava v ugledni recenzirani reviji običajno omogoča poklicno ali akademsko napredovanje. Nekatere revije zdaj deloma ali v celoti delujejo na podlagi odprtega dostopa (angl. open access ), kar je privedlo do tega, da avtor prispevka ali njegova akademska institucija ali pa tisti, ki financira raziskavo, plača založniku za objavo članka. To je sicer sporno in poraja se vprašanje, ali se lahko na ta način ohranita objektivnost in akademski nivo. Pri knjigah avtor prejme plačilo na podlagi licenčnine. Pri knjigah z manjšim številom soavtorjev lahko vsak prejme manjšo licenčnino, pri knjigah z več avtorji pa je bolj verjetno, da avtorji prispevkov prejmejo plačilo na podlagi celotnega honorarja. UPRAVLJANJE PRAVIC NA UNIVERZI Pravna ureditev v Republiki Sloveniji določa, da kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za 10 let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. Po preteku tega roka pripadejo pravice delojemalcu, s tem da delodajalec lahko zahteva njihov ponovni izključni prenos proti plačilu primernega nadomestila. Jedro potencialnih konfliktov predstavljata vprašanji o tem, kaj predstavlja delovno obveznost in kdaj se šteje, da je delo ustvarjeno v prostem času? Maja Bogataj je pripravila predlog optimalne ureditve, ki pa zahteva še nadaljnjo obravnavo. Predlog ureja, da izvirni avtor prenese pravice na univerzo trajno in izključno. Izvirni avtor lahko delo uporablja, vendar samo za nekomercialne in izobraževanje namene. Izjema so monografije, književna dela, članki in podobna književna dela visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Za ta dela podelijo visokošolski učitelji in raziskovalci trajno in neizključno licenco univerzi, da ta dela uporablja v nekomercialne in izobraževalne namene – vključno z objavo v repozitoriju, vendar lahko s časovnim zamikom. Depozit v repozitoriju je obvezen, sicer se ne upošteva pri habilitaciji. Drugačen režim se lahko določi s pogodbo (ali zakonom). Predlog s tem spodbuja prostovoljno objavljanje (pod pogoji odprtega dostopa) takoj ob izdaji. E-KNJIGE V SVETU, EVROPI IN SLOVENIJI Slovenija in celotna Evropa na področju elektronskih knjig še precej zaostajata za ZDA. Tam največja spletna knjigarna Amazon proda že več elektronskih knjig kot tradicionalnih. V Evropi trenutno takšnega razvoja ni, e-knjiga v nobeni evropski državi ne predstavlja več kot odstotka prodaje, kar se ne bo spremenilo, dokler ne bodo iznašli podobnega prodajnega modela, kot ga imajo v ZDA. Prva založba, ki je v Sloveniji ponudila e-knjige, je Ruslica. Mladinska knjiga kot največja slovenska založba sistematično digitalizira praktično vse kar izdaja, preizkuša bralne naprave in kupuje avtorske pravice za e-knjige. Računajo, da bodo na trg prišli še v letu 2011, vsekakor pa bo to takrat, ko bodo ocenili, da je e-knjig dovolj in ko bo omogočen normalen način kupovanja knjig preko elektronskih bralnikov. Opomba 1 Kot kravi pripada tele, tako knjigi pripada njena kopija. (op. lekt.) 2 Berne Convention, Universal Copyright Convention, Rome Convention, WIPO Treaties Tanja Turšek POROČILO