OZ 2011/1-2

48 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 Od 11. do 14. aprila 2011 je v konferenčnih prostorih hotela Adriatic v Opatiji potekalo strokovno srečanje 12. dnevi visokošolskih in specialnih knjižnic z naslovom Knjižnice: kam in kako naprej? (hrv. 12. dani specijalnih i visokoškolskih knjižnica; Knjižnice: kamo i kako dalje?) [1], ki ga je organizirala Sekcija za visokošolske in specialne knjižnice Hrvaškega knjižničarskega društva (HKD) [2] v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Reka (SVKRI) [3]. Srečanje je privabilo predavatelje in slušatelje iz hrvaških visokošolskih knjižnic, predstavili pa so se tudi sponzorji srečanja. Srečanja hrvaških visokošolskih in specialnih knjižnic so tradicionalna, teme pa so vedno aktualne. Letos so hrvaški knjižničarji predstavili svoje razvojne projekte in razmišljanja o prihodnosti svojih knjižnic. Ob zaključku srečanja so analizirali, ali so uspeli rešiti težave, ki so jih izpostavili na 11. srečanju (leta 2009), ter si zastavili nove cilje, ki jih bodo skušali uresničiti do naslednjega srečanja (predvidoma čez dve leti). Program tridnevnega srečanja je bil bogat: preko 30 prijavljenih referatov, številne predstavitve sponzorjev srečanja, 2 delavnici in 2 okrogli mizi. PRVI DAN SRE^ANJA Prvega dne so si sledila predavanja na temo Storitve in uporabniki ter Hranjenje in zaščita knjižničnega gradiva (hrv. Usluge i korisnici / Pohrana i zaštita građe), predstavil pa se je tudi prvi sponzor (Elsevier). Srečanje je z uvodnim pozdravom odprla Alisa Martek iz Hrvaškega državnega arhiva (HDA) [4], ki je imela v nadaljevanju tudi uvodni prispevek. Spregovorila je o hrvaških standardih za zaščito knjižničnega gradiva, ki so zavezujoči za udeležence v ciklu "proizvodnje in skladiščenja" dokumentov: za proizvajalce, trgovce, potrošnike ter seveda za arhivske in knjižnične ustanove, ki so najbolj odgovorne za varovanje pisne dediščine. Predstavila je tri standarde s področja zaščite in hranjenja gradiva, ki so že sprejeti kot hrvaški standardi. Prvi stan- dard se nanaša na standardizacijo skladiščnih prostorov, 1 druga dva standarda pa definirata obstojne materiale. 2 Predstavila je še dva standarda, ki sta tik pred sprejetjem, nanašata pa se na kakovost zaščite embalaže. 3 Aleksandra Pikić iz knjižnice Filozofske fakultete v Zagrebu [5] je predstavila knjižnične storitve za študente invalide, ki obiskujejo njihovo knjižnico. Konec leta 2009 so izvedli raziskavo, katere cilj je bil spoznati težave, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni študenti ter tisti na invalidskih vozičkih ob obisku knjižnice, ter skupaj s študenti invalidi oblikovati predloge za izboljšanje kvalitete storitev. Želeli so ugotoviti, ali lahko invalidni študenti samostojno (brez pomoči druge osebe) uporabljajo knjižnico in ali jim odgovarjajo obstoječi knjižnični sistem in storitve. Rezultati raziskave so pokazali, da bo na tem področju treba še marsikaj postoriti, predvsem za slepe in slabovidne (vgradnja vodilnih poti na tleh, dodatna računalniška oprema za slepe in slabovidne in, predvsem, nabava gradiva v primernem formatu). Ivana Knežević iz knjižnice Muzeja Slavonije Osijek [6] je predstavila rezultate raziskave, ki so jo izvajali v nji- hovi knjižnici od decembra 2010 do februarja 2011. Upo- rabnikom knjižnice so zastavili anketna vprašanja, kot so: Komu je pravzaprav namenjena muzejska knjižnica in kakšen je status muzejske knjižnice v knjižničnem sistemu? Kakšen je porast uporabnikov in fonda gradiva? Kdo sploh so njihovi uporabniki? Kako so sploh izve- deli za muzejsko knjižnico (npr. na internetu, v šoli, od profesorjev na fakultetah, po priporočilu …)? S kakšnim razlogom so muzejsko knjižnico obiskali (ali potrebujejo gradivo za izpit, seminar, ali projekt, za diplomsko, mag- istrsko ali doktorsko delo, za članek ipd.)? Rezultati ankete so pokazali, da so bili uporabniki zadovoljni s storitvami v muzejski knjižnici, z vlogo knjižničarjev in njihovo pomočjo. Zadovoljni so bili z dostopnostjo gradiva (glede na to, da v muzejski knjižnici ni klasične izposoje gradiva, ampak velja omejen dostop). Za muzejsko knjižnico so najpogosteje izvedeli od univerzitetnih in šolskih profesorjev, obiskali pa so jo predvsem zato, ker želenega gradiva in informacij niso dobili v nacionalnih in fakultetnih knjižnicah, gradivo pa potrebujejo predvsem za izpite, seminarje, projekte itd. STROKOVNO SRE^ANJE 12. DANI SPECIJALNIH I VISOKO[KOLSKIH KNJIŽNICA doi:10.3359/oz1112048 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI