OZ 2011/1-2

M T 49 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 Uporabniki so bili po večini študenti iz Osijeka ali njegove okolice, ženskega spola, z višjo strokovno izobrazbo s področja humanistike. Rezultati ankete so dokaz, da so potrebni novi standardi za specialne knjižnice, saj obstoječi standardi iz leta 1992 govorijo o specialni knjižnici kot organizacijski enoti, namenjeni samo članom matične ustanove. Skrajni čas je, da bogato "skrito" gradivo postane dostopno tudi za druge. Delavnica "Univerzitetni knjižni~ni sistemi z vidika nabave in medknjižni~ne izposoje" Prvi dan srečanja se je zaključil z dvema vzporednima delavnicama. 4 V okviru prve delavnice Univerzitetni knjižnični sistemi z vidika nabave in medknjižnične izposoje: stanje in možnosti (hrv. Sveučilišni knjižnični sustavi s aspekta nabave i međuknjižnične posudbe: stanje i mogućnosti) so se najprej zvrstili trije zanimivi prispevki. Dr. Jelka Petrak iz Osrednje medicinske knjižnice Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu [7] si je uvodo- ma zastavila vprašanje, kaj danes visokošolske knjižnice sploh so, in ugotavljala, da visokošolske knjižnice niso več mirno mesto za zbiranje in raziskovanje, ampak prostor brezkompromisnega tekmovanja za sredstva in položaje pa tudi središče sodelovanja in komunikacije. Da knjižničarji niso več varuhi "mrtvega zaklada", ampak izkušeni in spretni vodiči skozi zapleten dinamičen svet razpoložljivega znanja. Izpostavila je dejstvo, da se je akademska komunikacija korenito spremenila in da viri znanstvenih informacij vse pogosteje domujejo na splet- nih straneh, ki so zunaj obzidja in nadzora knjižnic. Nove generacije študentov na povsem novi način pridobivajo informacije (dinamični in atraktivni vmesniki in orodja), pa tudi drugi uporabniki (npr. znanstveno in učno osebje) redkeje obiskujejo knjižnice. Pojavile so se nove generacije računalnikov in e-bralnikov (Kindle, iPad) in vsemu temu bi se morale visokošolske knjižnice prilagoditi. Nabavljati bi morale kvalitetno strokovno in znanstveno literaturo, predvsem časopise, če se le da v elektronski (in ne tiskani) obliki, za kar pa je potrebna enotna strategija nabave, do- ber pretok informacij med financerjem in uporabnikom ter formalni konzorciji, ki pa jih v tem trenutku na Hrvaškem ni. Predstavila je še primer dobre prakse – LOCKSS (Lots of Copies Keep Stuff Safe) [8] – mednarodno iniciativo s sedežem na Univerzi Stanford, ki omogoča knjižnicam, da na enostaven način in z minimalnimi sredstvi shranju- jejo kopije e-vsebin, na katere so naročene (s soglasjem založnika). Pobudi se je doslej pridružilo veliko knjižnic in založnikov. LOCKSS omogoča knjižnicam, da v svojih zbirkah hranijo kopije knjig in revij brez plačila stroškov za arhiviranje in dostop do strežnikov založnikov tudi po razveljavitvi naročnine. Dr. Stela Filipi Matutinović iz Univerzitetne knjižnice "Svetozar Marković" Univerze v Beogradu (UBSM) [9] je v svojem prispevku predstavila možnosti nabave gradiva in medknjižnične izposoje v Srbiji. Njihova knjižnica je v nezavidljivem finančnem položaju, kar je posledica nezaključene prenove Univerze v Srbiji. V skladu z Za- konom o visokem šolstvu je njihova knjižnica del stro- kovnih služb fakultet, ki bi morale biti financirane preko matične univerze, vendar je dejansko stanje takšno, da imajo fakultete svoja sredstva, Ministrstvo za šolstvo pa financira vse članice univerze (in s tem tudi knjižnico) tako, da pokriva stroške za plače in le še 25–30 % mate- rialnih stroškov. Tako knjižnica praktično nima sredstev za nabavo gradiva. Knjige nabavljajo le v okviru projekta BookBridge, osnovni način nabave knjig in revij je dar, pri čemer dobijo od Narodne biblioteke Srbije in iz Bib- lioteke Matice srbske po en izvod vsega, kar je tiskano v Srbiji. Gradivo dobijo v dar tudi od avtorjev osebno, od založnikov ter od Ministrstva za znanost in Ministrstva za kulturo. Del gradiva, ki ga dobijo v dar (do 1000 knjig) uporabijo za zamenjavo (s Kongresno knjižnico, Britansko knjižnico, Humboldtovo univerzo …). Dos- top do elektronskih publikacij (indeksne baze podatkov Wos, Scopus), e-knjig (Ebrary, Oxford, Springer), e-re- vij (SciDirect, Wiley Blackwell, Springer, ACS, APS, Oxford, IOP, SAGE, IEEE, CUP, Emerald, Hein Online, OVID, APA, JSTORE, EBSCO, ProQuest) jim je na voljo preko KoBSON-a. Univerzitetna knjižnica "Svetozar Marković" je pred več kot 10 leti v okviru projektov Tempus uspešno kandidirala za projekt izgradnje kooperativne akademske knjižnične mreže v Srbiji. V okviru tega projekta se je ponovno vzpostavila vzajemna baza podatkov COBIB.SR z 1,2 miljona zapisov (800.000 zapisov je v bazo podatkov prispevala Biblioteka Matice srbske). V sistem COBISS.SR so v okviru projekta Tempus danes vključene tudi 3 univerzitetne knjižnice in 33 fakultetnih knjižnic. Glavni rezultat projekta – Virtualna knjižnica Srbije (VBS – Virtualna Biblioteka Srbije) ima danes več kot 2,2 milijona zapisov ter 125 polnopravnih članic. Zahvaljujoč Virtualni knjižnici Srbije se je bistveno povečala tudi medknjižnična izposoja. Število zahtevkov za medknjižnično izposojo je v UBSM naraslo z 200 na 1000 in še narašča. Če bi bili stroški medknjižnične izposoje nižji, bi bilo število zahtevkov še večje. Zahtevke sprejemajo po e-pošti, gradivo za izposojo pa dobavljajo v glavnem s kurirsko pošto, medtem ko dokumente (če le niso preveč obsežni) skenirajo in pošiljajo po e-pošti. Kar je bistveno in na kar so zelo ponosni, je rok dobave: če naročnik naroči gradivo v elektronski obliki, ga pogosto dobi že v enem dnevu. Na koncu svoje predstavitve je Stela Filipi Matutinović predstavila še napovedi za prihodnjih pet let, kot jih POROČILO