OZ 2011/1-2

50 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 je oblikoval Kurt de Beldner (univerzitetna knjižnica Univerze v Leidenu) na konferenci LIBER 2010, in naj bi bile vsem prisotnim v razmislek: Tiskane strokovne revije bodo zagotovo izginile. Založniki bodo na svoje strani postavili predvsem starejše letnike revij. Znanstvene knjige se bodo naročale kot e-paketi, posamezne e-naslove bodo naročali uporabniki sami. Vse univerze bodo imele digitalne zbirke s predavanji in drugo literaturo. Kar se tiče katalogizacije čez pet let: knjige bodo dostavljene skupaj z bibliografskim zapisom, knjižničarji bodo le dodajali podatke o zalogi. Čez deset let naj bi se zapisi upravljali na globalnem nivoju, katalogizacija ne bo potrebna. E-bralniki bodo prevzeli vodilno vlogo in popolnoma običajno bo, da bodo knjige posredovane v elektronski obliki tudi na mobilni telefon. V roku deset let naj bi v knjižnicah dosedanje načelo nabave gradiva "za vsak primer" zamenjalo načelo "nabave v trenutku, ko je publikacija iskana". Čez pet let bodo v visokošolskih knjižnicah ostale le tiste posebne zbirke, ki se uporabljajo v pedagoškem procesu in so pomembne za zgodovino univerze. Zbirke, ki imajo predvsem muzejsko vrednost, bodo čez petnajst let preseljene v ustrezne ustanove, prostor v knjižnicah, ki se bo sprostil, pa bo namenjen uporabnikom. Tehnološki napredek bo omogočil, da bodo knjižnični sistemi "v oblakih" in da se bodo za knjižnice pripravljale programske rešitve na osnovi posebnih zahtev. Čez sedem let bodo rešene težave povezovanja knjižničnih informacijskih sistemov v oblakih, lokalnih aplikacij in orodij. In nič ne bo več tako, kot je danes! Mag. Vesna Golubović iz Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb ( NSK ) [10] je predstavila načrt Nacional- nega pravilnika za medknjižnično izposojo, ki temelji na obstoječih standardih Ifle ter smernicah za organiziranje in napredek medknjižnične izposoje, urejal pa naj bi učinkovit in organiziran nacionalni sistem medknjižnične izposoje gradiva na Hrvaškem. Namen pravilnika: defini- ranje pravic in dolžnosti knjižnic, ki opravljajo storitve medknjižnične izposoje na nacionalni in mednarodni ravni, definiranje pojmov za posamezne storitve, standardizacija postopkov, zagotavljanje sodelovanja in pravičnosti med knjižnicami, spoštovanje moralnih in intelektualnih pravic avtorjev in založnikov. Pravilnik naj bi torej prispeval k lažjemu, hitrejšemu in enostavnejšemu delovnemu procesu ter zagotavljal kvalitetnejšo storitev medknjižnične iz- posoje na lokalni in globalni ravni, sprejet pa bi moral biti s strani ministrstev za kulturo, znanost in šolstvo. Trenutno na Hrvaškem ni enotnega knjižničnega sistema, v veljavi so še vedno zelo stari pravilniki o medknjižnični izposoji (iz leta 1961) in ni knjižnice, ki bi imela avtomatizirano medknjižnično izposojo. Sledila je zanimiva razprava med avtorji prispevkov in slušatelji, ki jo je povezovala moderatorica okrogle mize dr. Zagorka Majstorović iz Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb. DRUGI DAN SRE^ANJA Drugi dan so pozdravne nagovore imeli predstavniki organizatorjev, tem pa so sledila tri vabljena predavanja, med katerimi velja omeniti predavanje Johna Lubansa ( Fulbright Scholar Department of Information and Library Studies Faculty of Social Sciences University of Latvia & Adjunct instructor in the School of Communication, Information and Library Studies at Rutgers University ). Predstavil je svojo novo knjigo Leading from the Middle in govoril predvsem o pomenu, izkušnjah in posledicah vodenja v delovnih okoljih, ko le demokratično vodenje zagotavlja, da zaposleni razvijejo svoj potencial in dosegajo dobre rezultate. Dober vodja potrebuje veliko znanja in izkušenj in se mora znati prilagajati spremembam. Manj ko je ukazovanja in kontrole, več ko je timskega dela in sodelovanja, boljši so rezultati. V nadaljevanju so sledile številne zanimive predstavitve. Tanja Buzina iz Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb je v svojem prispevku predstavila hrvaški spletni arhiv ( HAW – Hrvatski arhiv weba ) [11], zbirko izbranih vsebin, prevzetih s spleta in shranjenih na strežniku Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb. Arhiv je namenjen pre- vzemanju in trajnemu shranjevanju publikacij s spleta kot delu hrvaške kulturne dediščine. S posebno pozornostjo zbirajo vsebine, ki obstajajo samo na spletu, a dokumen- tirajo današnji družbeni trenutek in trende ter pomembne športne, politične, kulturne in druge dogodke. V hrvaškem spletnem arhivu se zbira različno gradivo od knjig do publikacij, katerih vsebina se spreminja ali dopolnjuje (npr. časopisi, e-publikacije, portali, spletne strani ustanov, dogodkov, znanstvenih projektov itd.). Arhivirane vsebine se lahko preiskujejo po naslovu, po URL-naslovu, ključnih besedah in predmetnih oznakah. Vsaka publikacija je opisana v katalogu Narodne in univerzitetne knjižnice Za- greb [12] in dostopna preko WebPAC-a. Jelica Leščić , prav tako iz Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb, je v svojem prispevku predstavila projekt izgradnje digitalnega akademskega repozitorija – DAR . [13] Knjižnica namreč v svojem fondu hrani vredno zbirko doktorskih dizertacij in magistrskih del Univerze v Za- grebu. V projekt zaščite hrvaške znanstvene dediščine, ki ga je podprlo Ministrstvo za kulturo na Hrvaškem, so bile izbrane disertacije iz 19. in začetka 20. stoletja te univerze, ker predstavljajo začetek znanstvenega dela na Hrvaškem. Namen projekta je preprečiti obrabo in uničevanje doku- mentov in te dokumente narediti dostopne širšemu krogu zainteresirane znanstvene in kulturne javnosti. Projekt so začeli leta 2009, sodi pa v sklop nacionalnega projekta POROČILO