OZ 2011/1-2

M T 51 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 digitalizacije arhivskega, knjižničnega in muzejskega gradiva Hrvatska kulturna baština. Jasenka Žuti iz Hrvaškega zavoda za standarde ( Hrvatski zavod za norme ) [14] je predstavila standarde, potrebne za zagotavljanje kvalitete knjižničnih storitev (HZN/TO 46). Knjižnice so odvisne od uporabnikov, zato morajo spremljati, razumeti in zadovoljevati njihove trenutne in bodoče potrebe. Kvalitetne storitve temeljijo na upoštevanju standardov, zagotavljati pa jih je možno le z odgovornim načrtovanjem, realizacijo ter merjenjem in analizo rezultatov. Pri pripravi standardov, ki jih pri- pravlja Hrvaški zavod za standarde, morajo knjižnice tvorno sodelovati, saj bodo standardi le tako prispevali k kvalitetnejšim storitvam v knjižnicah. Dijana Machala in Lobel Machala iz Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb sta predstavila integrirani knjižnični sistem Aleph v Narodni in univerzitetni knjižnici Zagreb ter drugih knjižnicah Univerze v Zagrebu. Integrirani knjižnični sistem Aleph (Integrarted Library System – ILS ali Library Management System – LMS) je modularno strukturirani, avtomatizirani sistem za načrtovanje knjižničnih virov in za upravljanje dejavnosti predvsem univerzitetnih, znanstvenih in nacionalnih knjižnic. Temelji na standardih OpenURL, XML, Z39.50, ISO ILL … in podpira Unicode. Trenutno je integrirani knjižnični sistem Aleph nameščen že več kot 5000-krat v 50 različnih državah po svetu. V Narodni in univerzitetni knjižnici Zagreb je projektna skupina leta 2009 začela uvajati integrirani knjižnični sistem Aleph, danes pa so v zaključni fazi (pripravljeni so že vsi moduli, tudi modul za medknjižnično izposojo, ki pa še ni v uporabi). Intenzivno so oblikovali konfiguracijski vprašalnik, ki definira knjižnično poslovanje Narodne in univerzitetne knjižnice Zagreb, ter prenašali podatke (prenesli so 738.824 bibliografskih zapisov, 545.954 normativnih zapisov, podatke o 193.008 članih in 1363 dobaviteljih, itd.). Vzpostavili so centralni strežnik in definirali namestitvene datoteke (te so na voljo na spletu in se samodejno posodabljajo na oddaljenih delovnih postajah). Prav tako so pripravili učno gradivo, izvedli številna izobraževanja ter poskrbeli za prevod uporabniškega vmesnika. Sicer pa je bil drugi dan srečanja v veliki meri namenjen sponzorjem in njihovim predstavitvam. Predstavili so se EBSCO, Thomson Reuters (Wos), ExLibris, ArhivPRO, ProQusest, Emerald, Primat Logistika, Point, d.o.o. TRETJI DAN SRE^ANJA Tretji dan konference je potekal v znamenju teme Poklic: "knjižničar"??? (hrv. Profesija "Knjižničar"???) in dveh okroglih miz. Okrogla miza o univerzitetnem knjižni~arju Gostje okrogle mize z naslovom Status knjižnic in knjižničarjev v univerzitetnem sistemu: poklic "univerzitetni knjižničar" (ali knjižničar na začasnem delu na univerzi) (hrv. Status knjižnice i knjižničara u sveučilišnom sustavu: profesija „sveučilišni knjižničar" (ili knjižničar na privremenom radu na sveučilištu?)) so bili ugledni hrvaški univerzitetni znanstveniki ter rektorja Univerze v Zagrebu in Univerze v Pulju. Uvodoma je bil prikazan film, s katerim so organizatorji želeli dokazati, da bi morala biti vloga knjižnic (formalno-pravno) danes precej večja in pomembnejša, kot pa se jim jo priznava (glede na storitve, ki jih opravljajo). Po predvajanju filma so prebrali odprto pismo [15], ki so ga ravnatelji hrvaških univerzitetnih knjižnic naslovili na Ministrstvo za kultu- ro, in v katerem se zavzemajo za priznanje vloge knjižnic pri oblikovanju družbe znanja. Udeleženci razprave so vsebino tega pisma, ki bi lahko služilo kot osnova za določitev strategije razvoja visokošolskega knjižničarstva na Hrvaškem, podprli. Dora Mučnjak iz knjižnice Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu je razmišljala o poklicu "Facebook knjižničar". Socialna omrežja so danes vsakodnevni pojav, priva- bljajo ogromno število uporabnikov in se v veliki meri že izkoriščajo v poslovne namene. Danes je na Facebooku aktivnih že približno 100 hrvaških knjižnic. Pri uporabi socialnih omrežij morajo knjižničarji spodbujati uporabnike za komunikacijo in sodelovanje (predvsem morajo biti sami pripravljeni na to), razumeti in upoštevati pravila obnašanja in se zavedati odgovornosti do uporabnikov in gradiva, odgovornosti do sodelavcev in stroke ter odgovornosti do družbe. Zato knjižničarji potrebujejo pravila in smernice (etične kodekse), ki jim bodo olajšali njihovo delovanje v novih okoliščinah in novih okoljih. Prav tako se morajo nenehno izobraževati, saj bodo sicer njihove knjižnice postale staromodne in nedostopne. Okrogla miza o infoteki za knjižni~arje Okrogla miza z naslovom Infoteka za knjižničarje: pravne in strokovne informacije na enem mestu ( hrv . Infoteka za knjižničare: pravne i stručne informacije na jednom mjestu) je postregla s številnimi koristnimi informacijami za knjižničarje hrvaških visokošolskih in specialnih knjižnic. Andreja Tominac iz knjižnice Učiteljske fakultete Univerze v Zagrebu, Oddelek v Petrinji [16], je predstavila pravne predpise in standarde za hrvaške visokošolske knjižnice, POROČILO