OZ 2011/1-2

M 57 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 doi:10.3359/oz1112057 1.25: RECENZIJA, PRIKAZ KNJIGE, KRITIKA Diane Harley in Sophia Krzys Acord v posebni publikaciji Centra za študije in visoko šolstvo (CSHE – Center for Studies in Higher Education), ki deluje v okviru Kalifornijske univerze (Berkeley), prikazujeta enega od vidikov širšega projekta o prihodnosti znanstvenih komunikacij. Publikacija je bila objavljena marca 2011 na spletnem naslovu http://escholarship.org/ uc/item/1xv148c8. Projekt The future of Scholarly Communication poteka od leta 2005 in ga financira Fundacija Andrewa W. Mellona. Raziskava je osredotočena na komunikacijske potrebe in prakse raziskovalcev v potekajočih (angl. in-progress ) raziskavah. Med drugimi se postavljajo naslednja vprašanja: • Kaj želijo znanstveniki v različnih temeljnih disciplinah narediti v svojih raziskavah in z rezultati teh raziskav in katere nove oblike komunikacije podpirajo ali ne podpirajo teh potreb? • Kako nameravajo znanstveniki razširjati in zbirati vložke svojega dela v različnih fazah življenjskega cikla znanstvene komunikacije? • Kakšni so prevladujoči trendi v raziskovalnih in komunikacijskih praksah? • Kakšna sta namen in globina zahtev po novih modelih komuniciranja na različnih področjih in v različnih disciplinah? • Kako institucije in drugi deležniki podpirajo te potrebe znanstvenikov, če jih sploh? CSHE je o izsledkih objavil že več obširnih študij, ki so dostopne na njihovi spletni strani (http://cshe.berkeley . edu). Povzamemo jih lahko v spoznanje, da je potreben bolj občutljiv akademski promocijski sistem, ki bo manj odvisen od citatne metrike, od suženjske podložnosti zaznamovanim časopisom in univerzitetnim založbam ter bo ustavil tendenco prenašanja odgovornosti za ocenjevanje znanstvenih dosežkov na takšne avtomatske nadomestke celovitih kriterijev znanstvenega ugleda. Raziskovanje teh pojavov je postalo nuja zaradi novih izzivov, ki nastajajo pri recenzijah v interdisciplinarnih raziskavah, v hibridnih disciplinah, pri razvoju novih online izdaj, pri močno računalniško podprtih pod- PEER REVIEW IN ACADEMIC PROMOTION AND PUBLISHING: ITS MEANING, LOCUS, AND FUTURE disciplinah, pri kooperativnih projektih velikega obsega, pri naraščajočem obsegu skupinskega avtorstva, zaradi naglega naraščanja števila publikacij nizke kakovosti, zaradi različni zahtev vlad, fundacij, univerz in posameznikov po odprtem dostopu do publikacij, ki izvirajo iz javno financiranih raziskav, vključujoč pridobljene podatkovne baze. Izzivi proučevanja sedanjega in prihodnjega stanja recenziranja se zaostrujejo z vprašanjem naraščanja stroškov objavljanja visoko kakovostnih znanstvenih publikacij, zaradi česar se – posebej v univerzitetnih okoljih – porajajo alternative v obliki odprtega dostopa tako do časopisov kot do knjig. Celoten sistem je obremenjen z nerealističnimi pritiski oblasti na raziskovalce v manj razvitih državah, da morajo svoje raziskave objavljati v najbolj selektivnih recenziranih izdajah, s čimer pogojujejo dodeljevanje javnih sredstev in vključevanje v mednarodne projekte. To ima za posledico naraščajočo poplavo publikacij nizke kakovosti, kar otežuje učinkovito prakso recenziranja, ki sicer sloni na univerzah in je zajeta v plačah njihovih kadrov. Čas, ki ga ti kadri lahko namenijo recenzijam, je že davno izčrpan. Poročilo "Recenzije za akademsko promocijo in objavljanje: pomen, mesto in prihodnost" zajema pet vsebinskih sklopov: (i) pregled stanja recenziranja v akademskem okolju na sploh, (ii) priporočila za premik naprej, (iii) raziskovalna agenda za proučevanje vplivov na akademski status, (iv) zborniki iz delavnic v okviru projekta, (v) pregled literature. PREGLED IN OZADJE Recenzije so prvenstveno način ocenjevanja in nadzora kakovosti v akademskih okoljih. Opozarjajo na najbolj kakovostna dela, obenem pa so vrata za vstop novih idej v znanstveni prostor. Vzdržujejo splošne standarde in prepoznavajo individualno odličnost. Regulirajo priložnosti za znanstveno kariero ter so tesno povezane z ugledom in priznavanjem znanstvene vrednosti v izrazito tekmovalnih akademskih okoljih.