OZ 2011/1-2

M T 59 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 1 – 2 OCENA jih financirali javni finančni skladi, • podpirati kakovostne časopise, ki delujejo na neprofitni osnovi, • razlikovati med "dobrimi" in "slabimi" praksami objavljanja in preprečevati monopole, • priznati, da kakovostne objave zahtevajo tudi pokritje določenih stroškov. 5. Skrb za transparentnost Obnoviti je treba trg znanstvenih časopisov in odpreti vprašanje protimonopolne zakonodaje. Za transparentnost je treba: • natisniti cene na publikacije, • omogočiti diseminacijo posameznih člankov (separatov) po nizki ceni, • uvesti tiskanje na zahtevo (angl. print-on-demand ) pri univerzitetnih založbah. 6. Razli~ni na~ini dostopa Za različne skupnosti ustvariti različne načine dostopa do znanstvenih del, kar vključuje: • prošnje avtorjem za dostavo člankov preko e-pošte, • povezave v knjižničnih katalogih do iskanega dela na internetu, • poenostavitev medknjižnične izposoje, • internetno izmenjavo člankov med kolegi. V prihodnje bo treba raziskave usmeriti na področja sociologije (sociologija znanja, analize omrežij, organizacijsko vedenje), ekonomike (študije stroškov in koristi, teorije izbire), psihologije, antropologije, politologije, informacijskih znanosti (bibliometrika, študije uporabnikov), statistike in medijskih študij (digitalno okolje, medijska ekologija). UGOTOVITVE DELAVNIC Delavnica o tipih, standardih, uporabi, zlorabi in stro{kih recenzij Obstajajo trije zaskrbljujoči problemi, in sicer samosvoja ravnanja založnikov, poplava nekakovostnih člankov in prepuščanje avtorskih pravic zunanjim dejavnikom. Komercialni založniki so požrešni na denar ter temu podrejajo kriterije in diseminacijo, čemur se podrejajo tudi recenzije. Promocijski sistem v znanosti sili v objavljanje za vsako ceno, če gre za vredne rezultate ali ne. Resne recenzije bi to ogrozile, zato jih zamenjujejo ocene po načelu "roka roko umije, obe pa obraz". Čeprav IKT omogoča izjemno dostopnost znanstvenih dognanj, so sedanje generacije celo na slabšem kot nekdanje, ker je velik del prispevkov "zaklenjenih" kot lastnina bolj ali manj uglednih (beri monopolnih) založnikov zunaj akademije. Celo vodilna znanstvena društva se pogosto spremenijo v takšne neusmiljene založnike, ki pretok idej ovirajo, namesto da bi ga pospeševale. Delavnica o spletu kot alternativi sedanjemu sistemu recenzij Govorila je o nujnih spremembah v sistemu akademskega napredovanja, o selektivnem recenziranju, o zajezitvi poplave objavljanja, o načinih podpiranja mladih znanstvenikov in o bolj učinkovitih praksah zagotavljanja recenzij. Institucije nujno potrebujejo recenzije zunanjih avtorjev, ker le tako lahko pridejo do realnih ocen kakovosti svojih lastnih sodelavcev. Razumno je treba razlikovati recenzije posameznih člankov od celovite ocene kakovosti avtorjevega znanstvenega prispevka – lahko ima serijo pozitivno ocenjenih objav, njegova vloga na znanstvenem področju pa je neopazna. Za celovito recenzijo aktivnosti znanstvenika pridejo v poštev korespondenca, mentorstvo pri doktoratih, predavateljski tečaji, projektni predlogi, recenzentska in uredniška vloga. Bibliometrika je spodbudila marsikaj koristnega, a tudi inflacijo povprečnosti, ki računa, da se bo nekje le izmuznila kritični presoji, kar se tudi dogaja in glede tega obstajajo že kar ustaljeni prijemi, vredni oznake "akademska korupcija". Ni enoznačnega odgovora na vprašanje, ali naj bo recenzija anonimna ali odprta, ker imata oba pristopa dobre in slabe strani. Časopisi pogosto "strašijo" z impozantno listo recenzentov, dejansko pa odločajo kar uredniki. Delavnica o vlogi dru{tev, založb, knjižnic, in- formacijskih centrov in podobnih deležnikov Obravnavali so nove modele publiciranja in trženja ter obvladovanje stroškov v zvezi z njimi. Mnogi so se zavzeli za razmejitev društev od publiciranja, člankov od časopisov, za vzajemni sistem recenzij in za bolj objektivno presojo "prestižnosti". Potrebni bi bili skupni arhivi ali repozitoriji člankov. Bistven bi bil dostop do primarnih podatkov, ki jih "lastniki" praviloma zaklenejo, čeprav so pogosto drago plačani iz javnih sredstev in bi dopuščali še mnoge obdelave z različnih vidikov, ne pa da iz njih nastane ena sama objava. Manjkajo celovitejše raziskave uporabnikov in uporabe novih oblik publiciranja, zato prevladujejo povsem zastarele predstave o tem, kar je še posebej občutljivo v knjižničarstvu. Raziskovalna skupnost bi se morala odločneje zoperstaviti golemu komercialnemu interesu, ki na različne načine omejuje uporabo učinkovitih sredstev znanstvenega komuniciranja. Večkrat je bila podčrtana nova vloga knjižnic in knjižničarjev kot