OZ 2011/3

M T 91 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 3 alternativah uresničitve ter ocena vpliva sprememb na cilje projekta, potrjevanje in izvedba sprememb. V prispevku so bili predstavljeni izsledki raziskave, katere cilj je bil preučiti, ali je možno spremembe preprečiti ali vsaj zmanjšati njihov negativni vpliv. Osnovna predpostavka raziskave je bila, da lahko z upravljanjem tveganja predvidimo možne spremembe, jih preprečimo ali vsaj znižamo negativni vpliv na izvedbo projekta. Viljan Mahnič s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani je v prispevku Problemi in rešitve pri uvajanju metode SCRUM v proces razvoja programske opreme predstavil študijo primera. Opazovali so 13 razvojnih skupin, ki so prvič uporabljale Scrum, in identificirali probleme, ki vplivajo na uvajanje v prakso. Čeprav je Scrum najbolj razširjena agilna metoda, je le malo empiričnih podatkov, na katere bi se lahko oprla podjetja, ki nameravajo uvesti Scrum v svoj razvojni proces. Mahnič je predstavil rezultate te študije, ki se nanašajo na sposobnost ocenjevanja zahtevnosti uporabniških zgodb in planiranja iteracij, in navedel priporočila za uporabo metode Scrum, da bi lahko v celoti izkoristili njene prednosti in zmanjšali tveganje. Mag. Irena Intihar in Denis Premec sta zaposlena v podjetju IPMIT v Ljubljani. V prispevku Izkoriščanje potenciala svetovalnih storitev za ustvarjanje dodane vrednosti vrednosti v organizaciji sta govorila o najemu in izvedbi svetovalnih storitev in razkrila, kaj je pomembno z vidika naročnika in njegovega svetovalca za dejansko ustvarjanje dodane vrednosti v organizaciji. Predstavila sta svoje izkušnje s področja uvedbe projektnega vodenja, svetovalnih storitev IT in prenove poslovnih procesov. Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) je v letu 2010 z računalniškim okoljem eCampus v sodelovanju s podjetjem B2 pilotno vzpostavil interno e-izobraževalno okolje, kar je predstavil David Rozman , zaposlen v B2, v prispevku Vzpostavitev e-izobraževanja v veliki organizaciji . V podjetju B2 so si s storitvami v e- izobraževanju v zadnjih leti nabrali sicer že številne izkušnje, a vseeno je ta projekt predstavljal izziv. V tako kratkem času je namreč projekt z navedenimi cilji in pogoji dokaj zahtevno izpeljati, saj vključuje številne neznanke. Največje med njimi predstavljajo ljudje, ki se na nove tehnologije odzivajo različno hitro in različno zavzeto. Na podlagi uspešno zaključenega projekta in pridobljenih izkušenj so na ZRSZ ugotovili, da e- izobraževanje ne prinaša le učinkovitega učenja, temveč tudi prijetno učno izkušnjo, ki s pomočjo tehnologije odpira nove in sodobne načine usvajanja znanja. Projekti se v sodobnem svetu ne izvajajo več kot samostojni in od poslovnega sveta ograjeni otoki. So enkratni poslovni procesi, ki potekajo znotraj enega, praviloma pa med več podjetji oz. ustanovami; so soodvisni in prepleteni z drugimi (ponavljajočimi) poslovnimi procesi. Dr. Tomaž Kern , profesor na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, je v prispevku Projektni sistem ponudil rešitev, kako povezati raznolikost znotraj projektov, ki jih je treba procesno razdeliti na vsebinski in organizacijski del. V prispevku Novosti informacijske podpore projektnemu managementu je Marko Nemec Pečjak predstavil aktualne pakete in vrsto podpore, ki jo ti paketi omogočajo: "klasična" podpora projektom, sistem sledenja problemom, obvladovanje nabora projektov, obvladovanje virov in obvladovanje dokumentacije. Prikazana je programska namembnost za izbrane programske pakete: odprtokodni spletni paketi, kupljivi spletni paketi in programska oprema kot storitev. V času, ko so pritiski pri projektih glede stroškov in rokov večji kot kdaj koli, je temeljita priprava čedalje pomembnejša, čeprav bi prav zaradi pritiskov radi čim prej začeli "konkretno delati". Mirjana Slapničar (ComTrade) s prispevkom Zagonska faza projekta – temelji za uspeh je opozoril, da je skrbna in premišljena izvedba zagonske faze pomembna za projekte vseh vrst in vseh velikosti, kar pa ne pomeni, da se izvaja vedno na enak način. Zaradi večjega števila projektov in zaradi večjega števila v projekt vključenih zaposlenih se pojavlja potreba po bolj organiziranem obvladovanju projektnega dela z vzpostavitvijo projektne pisarne. Pri razvoju projektne pisarne večinoma ne gre za revolucijo, ampak evolucijo organiziranja in izvajanja projektnega dela, kar je predstavil mag. Uroš Hribar (Merkur) v prispevku Trendi razvoja projektne pisarne . INFORMATIKA V JAVNEM SEKTORJU Namen Danice Šaponja iz Ministrstva za javno upravo je bil v prispevku Nacionalni interoperabilnostni okvir – NIO kot temelj interoperabilnosti predstaviti nacionalni interoperabilnostni okvir kot koncept delovanja sodobne javne uprave, tako na nacionalni kot panevropski ravni. Dr. Marko Colnar , sekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport, je v prispevku Ali bi bilo smiselno ponovno ustanoviti "Center vlade Republike Slovenije za informatiko" poskušal opredeliti mesto in vlogo informatike v takšni organizaciji, kot je slovenska državna uprava. Kritično analizira tri obdobja: 1) obdobje od nastajanja slovenske države 1988–1991 do leta 1993 (obratovanje centralnega republiškega računalniškega sistema), 2) obdobje 1993–2004 (obdobje POROČILO