OZ 2011/3

92 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 3 Centra vlade RS za informatiko) in 3) obdobje od leta 2004 do danes (zveneči projekti, od katerih pa je bil uresničen le eden). Smo v času, ko je treba poslovne rešitve združevati, racionalizirati poslovanje in to tako znotraj podjetij, kot tudi v državni upravi. O tem so govorili Nika Rebernik , mag. Lea Šraj (Ministrstvo za javno upravo) in Jani Golob (Ministrstvo za pravosodje) v prispevku Združitev upravljanja IT storitev – Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za pravosodje . Strategija razvoja elektronskega poslovanja ter izmenjave podatkov iz uradnih evidenc določa okvir in cilj za nadaljnje uresničevanje novih in že zastavljenih dejavnosti razvoja elektronskega poslovanja v javni upravi. Mag. Marin Silič iz Ministrstva za javno upravo, Direktorat za e-upravo in upravne procese, pa je v prispevku Uresničevanje strategije elektronskega poslovanja opozoril, da brez koordinacije na najvišji ravni ostanejo še tako dobri predlogi za izboljšanje stanja nerealizirani. Svet za informatiko RS v javni upravi kot vladno telo mora biti promotor, generator ukrepov in ključni odločevalec za izboljšanje stanja na področju informatike. Portal e-VEM (http://evem.gov.si/evem/) je državni portal za podjetja in podjetnike. Njegov namen je uporabnikom omogočiti čim lažje, enostavno, hitro in brezplačno poslovanje z javno upravo. Tomaž Vidic in Mirjana Novovič iz Ministrstva za javno upravo sta v prispevku Nove priložnosti sistema e-VEM: približevanje storitev obstoječim in novim uporabnikom predstavila podatke o sistemu e-VEM v letih obstoja, ki bodo omogočili izvedbo kritične analize stanja in določitev prioritete nadaljnjega razvoja sistema. Mag. Andreja Sladoje-Jemec in mag. Maja Dimc z Ministrstva za obrambo sta se v prispevku Integracija IS posameznega organa s sistemskimi rešitvami javne uprave osredotočili na analizo usmeritev in sistemskih rešitev javne uprave na področju informatike, integracijo informacijskih rešitev posameznega ministrstva s sistemskimi rešitvami ter posledično na problematiko načrtovanja in vzdrževanja vmesnikov. Dotaknili sta se področnega razvojnega projekta MFERAC (informacijski sistem, ki pokriva centralne horizontalne funkcije na področju priprave in izvrševanja proračuna vključno s funkcijami računovodstva ter kadrovsko evidenco s stroški dela) v povezavi z informacijskih sistemom COBISS (slovenski knjižnični sistem, ki poleg osnovne funkcije vodenja knjižničnega gradiva in izposoje zajema tudi celoten življenjski cikel z vključitvijo vseh finančno-računovodskih in materialnih sklopov, ki so potrebni za izvajanje poslovnega procesa). Integracija v obravnavanem primeru predstavlja še poseben izziv, saj sta informacijska sistema na fizično ločenih omrežjih (intranet in internet), preko katerih se podatki lahko izmenjujejo le preko izmenljivega medija. Asinhroni modul, ki ga je v prispevku Enotni državni sistem za potrjevanje asinhronih elektronskih poizvedb predstavil Uroš Bajec iz ComTrade vzpostavlja enotni sistem za potrjevanje vseh elektronskih poizvedb v javni upravi. Uporabljajo ga poizvedovalni sistemi za pošiljanje poizvedb tistim podatkovnim virom, ki iz različnih razlogov ne morejo sinhrono podajati odgovorov in je potreben asinhron vnos odgovora na strani vira. Z medsebojnim povezovanjem informacijskih rešitev in izločanjem informacijskih otočkov dosežemo višjo stopnjo poslovanja. Dare Korač iz podjetja PIA je v prispevku Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti ... v enem sistemu? omenil dva pristopa za izvedbo medsebojnih povezav obstoječih rešitev, vsak od teh pa ima svoje prednosti in slabosti. Mateja Škornik, Jalen Plut, Tina Cvahte in Roman Gumzej s Fakultete za logistiko v Mariboru so v prispevku Vpeljava RFID tehnologije na Fakulteti za logistiko predstavili uporabo tehnologije RFID in združitev dveh funkcij, tj. evidentiranja prisotnosti in kontrolo pristopa do skupnih prostorov fakultete. V Strategiji razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji – si2010 je bila, še posebej za področje kulture, izpostavljena pospešena digitalizacija obstoječih analognih vsebin, vključevanje v evropski digitalni kulturni prostor in nadaljnji razvoj Digitalne knjižnice Slovenije (http://www.dlib.si ). Da bi ključni akterji na področju kulture in znanosti bolj poglobljeno sodelovali in da bi bilo ustvarjanje e-vsebin koordinirano, je Ministrstvo za kulturo dodelilo Narodni in univerzitetni knjižnici nalogo vzpostaviti nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture. Zoran Krstulović iz Narodne in univerzitetne knjižnice je v prispevku z naslovom Nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture – izhodišča in zasnova projekta poudaril, da je bil pri zasnovi projekta cilj definiran širše kot v kontekstu Europeane, in sicer kot "zagotoviti enotno točko spletnega dostopa do slovenskih e-vsebin s področja kulture ter začeti z vzpostavljanjem pogojev za trajno hranjenje e-vsebin s področja kulture in znanosti". 1 INFORMACIJSKA VARNOST IN UPRAVLJANJE TVEGANJA V okviru sklopa Informacijska varnost in upravljanje tveganj so se drugi dan konference zvrstila zanimiva predavanja, katerih osrednjo vsebino ali ključne misli povzemamo v nekaj točkah: POROČILO