OZ 2011/3

94 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 3 lastnosti odprtokodnega razvojnega sistema Joomla! za izdelavo dinamičnih spletnih strani, ki uporabnikom omogoča upravljanje s spletnimi vsebinami – CMS (Content Management Systems). Zanimalo jih je, ali je Joomla! primerno razvojno okolje za slovenske uporabnike, ki lahko s pomočjo brezplačne odprtokodne rešitve upravljajo dinamične spletne strani enako kot do sedaj predvsem velika podjetja. Analizirali so postopek izdelave dinamične spletne strani, ki so jih izdelali različni razvijalci za različne tipe podjetij. Izkazalo se je, da je Joomla! primerna rešitev za slovenska podjetja tudi s finančnega vidika. Dr. Andraž Bežek iz podjetja Marg inženiring je v prispevku Priložnosti in pasti e-poslovanja predstavil možnosti racionalizacije poslovanja z uvedbo e-poslovanja. E-poslovanje, iproizvod, online rešitve in storitve v oblaku so trenutno priljubljeni poslovni slogani, ki opredeljujejo poslovanje kot nekaj, kar naj bi bilo dobro, sodobno in seveda učinkovito. V praksi se malo ljudi zaveda, kaj dejansko pomeni taka vrsta poslovanja. Trditev "poslujemo sodobno in racionalno" za podjetje drži šele tedaj, ko tradicionalni medij za formalno komunikacijo (papir) zamenja "online informacija", ki je dosegljiva akterjem v poslovnem procesu preko različnih informacijskih kanalov. Dejstvo je, da velike racionalizacije v poslovanju niso možne, če se v podjetju ohranja papir kot medij formalne komunikacije. Dr. Viktorija Sulčič s Falkultete za management Koper je v prispevku Računalniška in internetna pismenost, vstopnica za informacijsko družbo s pomočjo statističnih podatkov primerjala digitalno vključenost in digitalno pismenost slovenskih uporabnikov z državami EU 27 in EU 15. Ugotovila je, da kljub enakovredni digitalni vključenosti slovenski uporabniki ne dosegajo enakega nivoja digitalne pismenost glede strategije Evropa 2020. Slovensko povprečje je visoko predvsem na račun mlajše populacije, ki uporablja računalnik in internet. Z raziskavo, ki so jo opravili med prvič vpisanimi študenti v 1. letniku poslovne šole, so želeli preveriti, s kakšnim znanjem prihajajo novinci na visoko šolo. Na vzorcu 80-tih študentov so ugotovili, da študentje osnovna opravila, ki jih je možno opraviti s standardiziranimi računalniškimi rešitvami, obvladajo le povprečno. Z raziskavo niso ugotovili statistično značilnih povezav med proučevanimi spremenljivkami in zaključeno srednjo šolo, regijo in spolom. Ugotovili pa so, da se e-pošta, čeprav je najpogostejša storitev interneta, poleg programov za neposredno sporočanje najmanj uporablja. Anketiranci najpogosteje komunicirajo s prijatelji preko mobilnega telefona in osebno, preko interneta pa preko družabnega omrežja Facebook. RA^UNALNI[TVO V OBLAKU IN SAAS TER STORITVENO USMERJENE ARHITEK- TURE Sandi Pohorec in Milan Zorman s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru sta se v prispevku Računalništvo v oblaku: skrite pasti osredotočila na definicijo, arhitekturo in princip delovanja oblakov ter izpostavila skrite pasti ob migraciji v oblak. Koncept plačevanja po porabi je uveljavljen že dalj časa, v zadnjih letih pa se uveljavlja tudi na področju računalništva. To pomeni, da se strojna in programska oprema uporabljata kot storitev. Posledično morata biti obe zasnovani razširljivo, skoraj do neskončnosti. Dodajanje ali odvzemanje virov, tako programskih kot strojnih, je stvar trenutne konfiguracije. Opisane storitve so komercialno oglaševane kot računalništvo v oblaku, njihova največja prednost pa je zmanjšan čas, ki ga računalniške službe porabijo za sistemsko vzdrževanje in dodajanje virov na zahtevo. Vse to omogoča, da se računalniški oddelki v podjetjih posvetijo strateško pomembnim aktivnostim, ki imajo večji vpliv na osnovno poslovanje podjetja. Aljaž Zrnec s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani je v prispevku Hitrost in stroški izdelave varnostne kopije v oblaku predstavil možnost izdelave varnostnih kopij podatkov v oblaku, kjer se je predvsem osredotočil na zmogljivostne in ekonomske vidike izdelave varnostnih kopij v oblaku v primerjavi s tradicionalnimi postopki izdelave varnostnih kopij. Testiral je učinkovitost in skupne stroške izdelave varnostnih kopij v podatkovni bazi Oracle z uporabo storitev računalništva v oblaku Amazon S3 in EC2. Ocena stroškov je bila izvedena na osnovi cen, ki so objavljena na spletnem mestu ponudnika storitev v oblaku Amazon S3 in Amazon EC2. Davorin Gabrovec iz podjetja Intelius je v prispevku Kako uspešno umestiti, optimirati in tržiti aplikacije v oblaku predstavil slovensko spletno storitev Flowr, ki je namenjena podjetjem. Spletni uporabniški vmesnik omogoča, da zaposleni na zelo preprost način med seboj delijo datoteke in spletne vire in pripisujejo komentarje. Flowr je povezljiv z drugimi spletnimi storitvami v oblaku in dostopen preko mobilnikov. Takšen proizvod pa na globalni trg prinaša velike in številne izzive. Na konkretnih primerih prikazuje, kako so se lotili predstavljanja izdelka, kako so pristopili k marketingu, prišli do nekaj tisoč podjetij s celega sveta v nekaj mesecih (brez vloženega eura v oglaševanje). Prikazal je tudi nekaj primerov, kako nastaviti ustrezni poslovni model in kako vzpostaviti sistem za online plačila. Zanimivo je bilo tudi pogledati metode, kako so POROČILO