OZ 2011/3

M T 95 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 3 povečali število prijav in aktivnosti znotraj uporabljene aplikacije. Aleš Frece iz podjetja Viris in Matjaž B. Jurič s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani sta v prispevku Slabe prakse v storitveno orientirani arhitekturi na kratko predstavila in analizirala vzroke za slabo prakso ter predlagala pristope in mehanizme za preprečitev, omejitev oz. odpravo, kajti projekti vpeljave storitveno orientirane arhitekture (SOA) ne uspejo vedno. SOA sestavljajo koncepti dobre prakse, ki se uspešno uporablja že dalj časa. A to samo po sebi ni dovolj velika garancija za uspeh projektov SOA. Kljub podobnosti s predhodnimi pristopi SOA prinaša novosti, ki jih je treba dobro razumeti, da bi projekti SOA uspeli. Odsotnost tega razumevanja lahko povzroči, da se namesto dobre prakse začne prakticirati slaba, četudi z dobrimi nameni. POSLOVNA INTELIGENCA Dr. Karl Petrič z Ministrstva za notranje zadeve, dr. Teodor Petrič s Filozofske fakultete v Mariboru, dr. Marjan Krisper s Fakultete za računalništvo v Ljubljani in dr. Vladislav Rajkovič s Fakultete za organizacijske vede so v prispevku Odkrivanje novih znanj iz poizvedb na spletu analizirali poizvedbe s pomočjo statističnih metod in vizualizacijskih tehnik, odkrivali novo znanje iz poizvedb na podlagi intuitivnih metod in predstavili večparametrsko odločanje o najboljši celoviti informacijski rešitvi na Ministrstvu za notranje zadeve. Raziskovanje dejavnosti uporabnikov na osnovi metod in vizualizacijskih tehnik s področja odkrivanja zakonitosti v podatkih ali besedilih na spletu pomaga razvijati poslovno inteligenco, ki omogoča spreminjanje podatkov v smiselne informacije in dopolnjevanje znanja z njimi. Pri odkrivanju novega znanja iz poizvedb uporabnikov, ki so obiskali spletne strani specialne knjižnice Ministrstva za notranje zadeve, so jih po eni strani vodile statistične metode, po drugi strani pa metoda možganske nevihte in metoda miselnega vzorčenja, ki predstavljata intuitivno in skupinsko vrednotenje. Iz teh metod izhaja priporočilo, da pri odkrivanju novega znanja iz uporabnikovih poizvedb uporabljamo vizualizacijske tehnike, ki dodatno spodbujajo ustvarjalne miselne procese pri interpretaciji podatkov. Na podlagi številnih predhodnih raziskav (odkrivanje zakonitosti v podatkih ali besedilih, miselno vzorčenje, primerjalno vrednotenje, model selektivne razlage) je bilo možno ekstrahirati nove ideje in spoznanja o informacijskih potrebah javnih uslužbencev in drugih državljanov. Mag. Tomaž Breznik iz podjetja SAP je v prispevku Vloga poslovne inteligence in analitike pri izboljšanju učinkovitosti javnega sektorja predstavil posamezne poslovne rešitve SAP glede na Kaplan-Nortonov model: strateško upravljanje, planiranje in konsolidacija, finančna konsolidacija, poslovna inteligenca, upravljanje donosnosti in stroškov ter upravljanje tveganja. Predstavil je tudi poslovne koristi in nadaljnje razvojne usmeritve. Upravljanje učinkovitosti v javnem sektorju ni bilo še nikoli tako pomembno kot danes in številne vlade po svetu so vpeljale zakonodajo v ta namen. Praksa zadnjih let kaže, da veliko organizacij v javnem sektorju pristopa k upravljanju učinkovitosti zgolj mehansko s poudarkom na zbiranju in poročanju podatkov ter pogosto samo zato, da bi zadovoljile regulatorje. To preprečuje izboljšave pri upravljanju učinkovitosti. Sam način upravljanja in vodenja učinkovitosti je tisti, ki naredi največjo razliko med bolj in manj učinkovitimi organizacijami v javnem sektorju. Sodoben pristop upravljanja učinkovitosti temelji na Kaplan-Nortonovem modelu, ki povezuje strategijo in delovanje organizacije za doseganje trajnostne učinkovitosti. Čeprav se upravljanje učinkovitosti ne vrti okoli programske opreme, lahko ustrezna programska oprema in njena pravilna uporaba naredita bistveno razliko. Konkurenčna vrednost poslovno-inteligenčnih in analitičnih rešitev na tem področju vse bolj narašča. Opomba 1 Vsebinski predlog načrtovanih aktivnosti in predlog finančnega načrta za vzpostavitev nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture (interno gradivo Ministrstva za kulturo, 14. 9. 2009). Boštjan Krajnc, Renata Habjanič, Aleksandra Rubelj, Branka Mlakar Štok, Maja Stamenković POROČILO