OZ 2011/3

102 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 3 Srečanje z naslovom Knjižnice za prihodnost – prihodnost za knjižnice je potekalo v času od 7.–10. junija 2011 v kongresnem centru hotela Estrel v Berlinu v organizaciji poklicnega združenja bibliotekarjev, informatikov, arhivarjev, dokumentalistov (Berufsverband Information Bibliothek e. V.) in Društva nemških bibliotekarjev (Verein Deutscher Bibliothekare e. V.) ob sodelovanju Združenja nemških knjižnic (Deutschen Bibliotheksverband e.V.). Srečanja se je udeležilo več kot 4000 knjižničarjev in udeležencev drugih poklicnih usmeritev iz 42 držav in z vseh celin, iz Slovenije le dva sodelavca iz Izuma. Srečanje nemških knjižničarjev je organizirano vsako leto, prvo srečanje je bilo leta 1900 v Marburgu. Obseg samega srečanja, raznolikost tem in zelo številčno udeležbo lažje razumemo, če navedemo nekaj osnovnih statističnih podatkov za leto 2010: • število knjižnic 10.855 • število prireditev v knjižnicah 303.600 • število obiskov/dan 660.000 • število obiskov/leto 200.000.000 • število enot gradiva 362.000.000 • število izposojenih enot/leto 466.000.000 Veliko število knjižnic in razdelitev Nemčije na dežele je vplivalo na to, da se je v preteklosti ustanovilo več centrov razvoja avtomatizacije knjižničnega poslovanja. Najprej na nivoju posameznih večjih knjižnic, ki so se jim postopoma priključile knjižnice znotraj dežele, ali pa na osnovi skupnih interesnih (strokovnih) področij. Tako so nastala združenja knjižnic (Verbund). Zadnje desetletje pa se knjižnice in tudi združenja povezujejo na različne načine, da bi zagotovile boljši pretok in izmenjavo podatkov, racionalizacijo dela v knjižnicah ter večjo dostopnost podatkov za uporabnike knjižnic. UVOD Naslov srečanja Knjižnice za prihodnost – prihodnost za knjižnice predstavlja zahteve nemških knjižnic do družbenopolitičnih subjektov. Izobraževanje, informacije in znanje so osnove, s katerimi se ustvarja prihodnost. Vseživljenjsko učenje, globalni pretok znanja, pretok informacij in tudi spodbujanje branja ter z izobraževanjem pogojena družbena integracija so aktualne zahteve sodobne družbe. Knjižnice in knjižničarji s svojim delom prispevajo svoj delež k izobraževanju in dostopu do znanja za vse sloje prebivalstva. Tudi v prihodnje želijo knjižnice sodelovati pri ustvarjanju sodobne družbe, ki temelji na izobraževanju in znanju. Za zbiranje in hranjenje znanja, posredovanje informacij, ohranjanje kulturne dediščine in razvoj novih metod izobraževanja morajo država, občine, univerze in druge pristojne institucije knjižnicam zagotoviti za to ustrezne pogoje tudi v prihodnosti. Uvodni nagovor je imel predsednik društva bibliotekarjev (Verein Deutscher Bibliothekare – VDB) dr. Ulrich Hohoff. Nekaj misli iz uvodnega nagovora bi lahko povzeli v naslednjih točkah: • Internet sicer ponuja dostop do ogromne količine brezplačnega materiala, vendar potrebuje znanost dobro organizirane knjižnice. • Kdor se ukvarja z znanstvenim raziskovanjem, se ne more zadovoljiti samo z brezplačnimi viri z interneta. Potrebuje tiskano ali spletno dostopno znanstveno literaturo in informacije, ki so preverjene in odražajo aktualno stanje raziskav. • Znanstvene (specialne, univerzitetne in fakultetne) knjižnice zato predstavljajo nujno potrebno infrastrukturo za znanost. • Univerzitetne, fakultetne in druge strokovne knjižnice so v letu 2010 v Nemčiji za knjige, strokovne časopise in baze podatkov porabile 298 milijonov evrov. Čeprav je znesek visok, vseeno ne pokriva vseh potreb znanstvene skupnosti. • Knjižnice se trudijo razširiti dostop do znanja, kar je tudi ena od tem posvetovanja (koordinacija nabave ob predvidenem krčenju sredstev, novi poslovni modeli znanstvenega pobliciranja preko interneta). • Knjižnice prilagajajo dostopnost katalogov in drugih storitev novim delovnim okoljem uporabnikov – kakšna bo vloga knjižnic v virtualnem izobraževalnem in znanstvenem okolju, kakšne so izkušnje, ki bi jih lahko povzeli iz socialnih mrež. JUBILEJNO, 100. SRE^ANJE KNJIŽNI^ARJEV NEM^IJE doi:10.3359/oz1103102 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI