OZ 2011/3

M T 103 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 3 • Izobraževanje, informacije in znanje so elementi, s katerimi se bo gradila prihodnost. • Večje podpore bo deležno digitaliziranje kulturne dediščine (knjige, dokumenti, filmi) in trajno arhiviranje znanstvenoraziskovalnih podatkov – predvidena je aktivna vloga knjižnic na tem področju. • Izgradnja repozitorijev primarnih raziskovalnih dosežkov naravoslovnih ved je nujna, da bi bili rezultati teh raziskav trajno na razpolago širšemu krogu uporabnikov. • Projekt "Deutsche Digitale Bibliothek" bo tehnična osnova za digitalizacijo gradiva v Nemčiji. • Navkljub vsem novim tehnologijam pa bodo "originali" (zgodovinske zbirke, stare knjige, rokopisi in drugi materiali) še vedno pomembni, saj predstavljajo kulturno dediščino države. PROGRAM SRE^ANJA Program srečanja je obsegal 160 referatov, ki so dostopni na spletnem naslovu http://www.bib-info.de/verband/ publikationen/opus/berlin-2011.html. Program je zajel naslednje teme: • pridobivanje gradiva, • obdelava in dostopnost, • storitve, pridobivanje in posredovanje informacij, e-vodniki (angl. e-tutorial ), • hranjennje, digitaliziranje, arhiviranje, • elektronske publikacije, elektronsko publiciranje, • portali, virtualne knjižnice, OPAC, servisi za iskanje (angl. discovery service ) • menedžment, bibliometrija, stiki z javnostjo, • gradnja in oprema knjižnic, • pravo, politika, lobiranje, • pospeševanje branja, knjižnica kot partner pri izobraževanju, • poklic, izobraževanje, izpopolnjevanje, • specialne knjižnice in njihove zbirke, • knjižnice v medkulturnem sodelovanju, • drugi referati in predstavitve. V nadaljevanju prispevka povzemamo nekaj referatov. PRIDOBIVANJE GRADIVA Prehod iz obdobja tiskanih na elektronske medije pogojuje tudi spremembe pri zagotavljanju gradiva in dokumentov uporabnikom. Posledica spremembe oblike gradiva je, da se z vidika uporabnika loči knjižnica kot prostor od same zbirke, ki jo ima knjižnica za uporabnike, saj uporaba zbirke ni več izključno vezana na samo knjižnico. V obdobju tiskanih medijev je bila zbirka gradiva sinonim za knjižnico, v obdobju elektronskih oblik gradiva pa je knjižnica postala predvsem kraj za učenje in socialno komunikacijo. Funkcija knjižnice za pridobivanje gradiva se v osnovi s tem ne spremeni, ni pa navzven to več tako izpostavljeno, kar v nekaterih okoljih že predstavlja eksistenčni problem knjižnic. Te spremembe se posledično odražajo v konceptu kooperativnega pridobivanja elektronskih oblik gradiva. Nabava elektronskih vsebin je danes že običajna dejavnost vseh knjižnic. Potreba po vse večjem obsegu elektronskih vsebin vpliva na spremembo nabavne politike knjižnic, kar se še močneje odraža v velikih depozitarnih knjižnicah. Zagotavljanje trajnega dostopa do elektronskih vsebin za primerno ceno bo za depozitarne knjižnice ključnega pomena. Povečanje sredstev za nabavo elektronskih vsebin gre pogosto na račun sredstev, namenjenih za tiskane oblike. Pojavljajo se tudi vprašanja, povezana z obdelavo elektronskih virov. Nekatere knjižnice omogočajo svojim uporabnikom dostop do online katalogov e-knjig, ki niso del zaloge knjižnice. Če uporabnik pošlje zahtevo knjižnici, se ta odloči, v kakšni obliki in na kakšen način bo omogočila dostop do iskanega gradiva. Razen nakupa gradiva v tiskani ali elektronski obliki ponuja tudi možnost časovno omejenega elektronskega dostopa posameznemu uporabniku. Ta model predstavlja uporabniku prilagojen nakup oziroma dostop do e-knjig. OBDELAVA IN DOSTOPNOST V hitro spreminjajočem se knjižničarsko-informacijskem okolju je kvaliteta bibliografskih podatkov odvisna od različnih pritiskov (zahteva po racionalizaciji, pospešen prevzem metapodatkov iz različnih virov, vedno večje število spletnih publikacij), zaradi česar se mora obdelava prilagoditi obstoječim metodam in katalogizacijski praksi. Morebitni prehod na nova pravila RDA (Resource Description and Access), ki predstavljajo nov mednarodni standard za opis vseh vrst virov, ne predstavlja samo tveganja za konsistentnost podatkov, temveč tudi za samo kvaliteto katalogizacije, saj RDA občutno znižuje minimalne zahteve. Tem bolj pomembno je, da se usklajeno s potrebami in zahtevami uporabnikov definira in ohrani kvaliteta katalogizacije in tako zagotovi višji nivo, kot ga ponujajo Google in sorodni ponudniki. Ne glede na to, ali bodo podatki dostopni v knjižničnem katalogu ali preko semantičnega spleta, morajo podatki zagotoviti dostop do npr. vseh naslovov določenega avtorja, vseh zvezkov določene zbirke ali vseh izdaj določenega dela. Zato moramo tudi obdelavi normativnih podatkov posvetiti veliko pozornost. POROČILO