OZ 2011/3

104 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 3 Zanimiv je bil prispevek dr. Stefana Gradmanna s Fakultete za Bibliotekarstvo in informacijske znanosti na Humboldtovi univerzi v Berlinu (Humboldt- Universität zu Berlin / School of Library and Information Science) o prihodnosti katalogizacije. Obravnaval je prehod od tradicionalnega pojmovanja, kot so katalog, katalogizacija, vnos, zapis, zaloga, dokument, informacija in iskanje, k novim pojmom, kot so podatki, agregacija, graf, generiranje metapodatkov, viri in kontekst, znanje, navigacija. Sprašuje se, ali dejansko stanje sploh ustreza novemu pojmovanju in če, v kolikšni meri. Ponudil je nekaj tez o prihodnosti "katalogiziranja": • Mreža povezanih podatkov potrebuje metapodatke za opis in kontekstualizacijo objektov. • Knjižnice in knjižničarji so predestinirani dobavitelji teh metapodatkov. • Opisovani objekti niso več samostojne monolitsko zaprte celote, ampak so dinamične agregacije ali deli teh agregacij (razne podatkovne zbirke). Nikakor jih ne smemo razumeti samo kot del zaprtih zbirk ali zaloge. • Ker so podatki povezani na spletu, ni več smiselno govoriti o katalogu. • "Katalogizacija" kot dejavost ima prihodnost, "katalogizacija" kot beseda pa ne. HRANJENJE, DIGITALIZIRANJE, ARHIVIRANJE Temeljna naloga knjižnic in arhivov je zagotavljanje primarnih virov za znanost in raziskovanje. Na področju spletnih publikacij pa se stroka sooča z novimi izzivi. Poleg že ustaljenih nalog, kot so izbor, obdelava in hranjenje gradiva, se pojavljajo tu še pravni in tehnični vidiki, ki se lahko rešujejo samo skupaj z avtorji, proizvajalci, informatiki in pravniki. Minljivost spletnih virov pogojuje zelo hitro reagiranje. Tej nalogi se v zadnjih letih posveča vse več nemških knjižnic. Med drugimi se je leta 2008 tudi Deutsche Literaturarchiv Marbach posvetil literarnim publikacijam na spletu in se tako odzval na vse večji pomen spleta kot foruma za publiciranje. S programom SWBcontent se iz več baz (Kallias, ZDB, Virtuelle Fachbibliothek Germanistik) iz zapisov črpajo podatki o spletnih blogih, spletni literaturi in časopisih in se nato arhivirajo v posebnem okolju "Literatur im Netz". Do sedaj je zajeto okoli 500 virov, od katerih se jih več kot 100 redno aktualizira. Za raziskovanje so prostodostopni na omenjeni platformi. Prav tako se že več let v nekaterih večjih knjižnicah ukvarjajo z digitalizacijo knjižničnega gradiva. Leta 2007 se je na zveznem in deželnem nivoju začel projekt Deutsche Digitale Bibliothek (DDB). Predstavlja tehnično infrastrukturo za dostop do vseh digitalnih vsebin s področja kulture in znanosti Nemčije. Cilj projekta je ohraniti kulturno dediščino in znanstvene informacije, jih zbrati v digitalni obliki in omogočiti prost dostop preko spleta. Portal bo za vse uporabnike dostopen leta 2012. Projekt DDB je podprl tudi Svet za znanost kot najvišje svetovalno telo s področja znanosti, ki je priporočil digitalizacijo zgodovinske dediščine (knjige, dokumenti, filmi) in trajno hranjenje raziskovalnih podatkov. To pomeni, da se bo še povečala vloga znanstvenih knjižnic pri formiranju repozitorijev primarnih raziskovalnih podatkov naravoslovne znanosti. S tem bo zagotovljena trajna dostopnost teh podatkov. V prvi fazi projekta želijo ustvariti osnovno infrastrukturo za poenoten dostop do sedaj že digitaliziranega gradiva, ki je v primerjavi z gradivom v fizični obliki po obsegu še razmeroma skromno. Zato je treba najprej definirati ustrezne organizacijske in finančne okvire za nadaljnjo digitalizacijo. Hkrati je treba zagotoviti ustrezna orodja za nadaljnjo strojno obdelavo digitaliziranega gradiva. Potekajo tudi aktivnosti, s katerimi bi ugotovili, kako bi v obsežne digitalizacijske projekte vključili tehnološka orodja, ki so nastala v okviru raziskovalnega programa THESEUS ( http://www.theseus-programm.de/ ) in tudi orodja drugih partnerjev, da bi tako digitalizirane materiale nadgradili, vsebinsko povezali in jim s tem dodali novo vrednost. Kljub splošnemu trendu k digitalizaciji v znanstvenih knjižnicah pa bodo "originali" še vedno pomembni, saj predstavljajo zgodovinsko pomembne zbirke, rokopise, knjige in materiale v drugih oblikah, ki so neprecenjive vrednosti. Ti materiali predstavljajo kulturno dediščino države in za ohranjanje tega gradiva morajo knjižnice zagotoviti ustrezne fizične pogoje za hrambo ter aktivnosti, povezane s konzervatorskimi in restavratorskimi posegi. Hkrati predstavlja to gradivo raziskovalni material, ki še ni v celoti znanstveno obdelan. Poiskati bo treba rešitve ter zagotoviti finančna sredstva za ohranitev in za nadaljnje raziskave te kulturne dediščine. PORTALI, VIRTUALNE KNJIŽNICE, OPAC, SERVISI ZA ISKANJE Poplava podatkov, ki smo jim priča danes, od knjižnic zahteva nove pristope in rešitve, da bi imeli uporabniki optimalno podporo pri svojem raziskovalnem delu. Kot najprimernejše so se pokazale infrastrukturne rešitve za posamezna raziskovalna področja, kar je kot cilj v svojem okvirnem programu opredelila tudi Evropska komisija. Projekt ESFRI (European Strategy Forum on Research Infrastructures) v okviru Evropske komisije predstavlja strateški instrument za razvoj integracije POROČILO