OZ 2011/3

M T 105 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 3 znanosti v Evropi in povečanje njenega mednarodnega dosega. Kompetentni in odprti dostop do kvalitetnih raziskovalnih infrastruktur bo podpiral in določal kvaliteto aktivnosti evropskih raziskovalcev in tudi pritegnil pozornost raziskovalcev s celega sveta. Naloga ESFRI je podpora koherentni in strateško vodeni politiki dostopa do raziskovalne infrastrukture, kot tudi pospeševanje multilateralne iniciative, ki vodi k boljši uporabi in razvoju raziskovalne infrastrukture v EU in mednarodnem okolju. Na osnovi teh dejstev se za združevanje informacijskih virov in uporabniško prijazno in učinkovito poizvedovanje gradijo spletni portali za posamezna znanstvena področja. Uporabniki od sodobnega portala pričakujejo hiter, enostaven in jasno strukturiran dostop do iskanih podatkov. Sodobne tehnične rešitve iskalnikov morajo zagotavljati hkraten dostop ne samo do lastnih podatkov (katalogi, baze podatkov), temveč tudi do podatkov iz drugih virov (na osnovi nacionalnih ali konzorcijskih licenc). Težišče dela predstavlja povezovanje podatkov (angl. linked data ), kjer se posveča največ pozornosti podatkom na spletu (kaj so zanesljivi in verodostojni podatki in kje jih najdemo), možnosti nadaljnje uporabe le- teh (prost dostop, tehnika), kompleksnosti podatkov (strukturiranost) in preprečevanju redundance. Opravila, ki so potrebna za delovanje takšnih sistemov, zajemajo na eni strani ustrezno pripravo in obdelavo podatkov, kot tudi obsežno administriranje in upravljanje, kar se v mnogih primerih rešuje s konzorcijskim povezovanjem. Predstavljeni so bili nekateri portali: • DARIAH – raziskovalna infrastruktura za humanistične vede, • ALBERT – portal je nastal kot projekt združenja knjižnic Berlin-Brandenburg in knjižnice znanstvenega parka Wissenschaftsparks Albert Einstein, • DDB (Deutsche digitale bibliotek) – portal za kulturo in znanost, • Meta-Image – portal za področje slikovnega gradiva (slikovno gradivo iz 61 arhivov), • Europeana – portal za dostop do digitalnih virov evropskih muzejev, knjižnic, arhivov in AV-zbirk, • HEIDI – portal za dostop do knjižničnih storitev UB Heidelberg preko mobilnika. ZAKLJU^EK Na letošnjem srečanju nemških knjižničarjev sta bila izpostavljena vloga in pomen knjižnic v novem informacijskem okolju. Poudarjeno je bilo novo pojmovanje obdelave gradiva in prihodnost kataloga v povezavi z drugimi viri podatkov, vse večji pomen digitaliziranja in zagotavljanje prostega dostopa do znanstvenih informacij. Tej novi vlogi in novim zahtevam se knjižnice prilagajajo s spremembami v organizaciji in načinu upravljanja, z uvajanjem novih tehnologij in z njimi pogojenem izobraževanju zaposlenih ter s povezovanjem v knjižnično-informacijske mreže oz. konzorcije. Le tako bodo knjižnice tudi v prihodnosti ohranile pomembno vlogo pri zagotavljanju in posredovanju kvalitetnih informacij v podporo znanosti in družbi kot celoti. Aleksandar Marinković, Dušan Hanžurej POROČILO