OZ 2011/3

106 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 3 Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je organizirala strokovno srečanje z naslovom Informacijska pismenost v visokem šolstvu . Pozdrave in uvodne nagovore so izrekli: dr. Melita Ambrožič, predsednica ZBDS; dr. Mihael Jožef Toman, dekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Stojan Sorčan, generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ter dr. Karin Stana-Kleinschek, v. d. prorektorice za raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru. Srečanje je potekalo v prostorih Biotehniške fakultete v Ljubljani v štirih tematskih sklopih. ALI IMAJO STANDARDI INFORMACIJ- SKE PISMENOSTI MESTO V VISOKEM [OLSTVU? Uvodni plenarni predavanji je moderirala dr. Maja Žumer s Filozofske fakultete v Ljubljani. Mag. Mirjam Kotar , Fakulteta za družbene vede, in mag. Karmen Stopar , Biotehniška fakulteta, sta v uvodnem predavanju z naslovom Predstavitev standardov informacijske pismenosti in njihove (ne)umeščenosti v slovensko visokošolsko okolje predstavili pomen informacijske pismenosti, informacijske družbe, ter vlogo knjižnice kot krovne ustanove v učeči se družbi s svojo bibliopedagoško dejavnostjo pri tem. Predstavili sta aktivnosti za dvig informacijske pismenosti na Univerzah v Mariboru in Ljubljani. Izpostavili sta oživitev meril in kazalcev informacijske pismenosti v visokem šolstvu ter opozorili na odgovornost visokošolskih zavodov za izid strateškega cilja – informacijska pismenost kot kompetenca ob uspešno zaključenem visokošolskem izobraževanju. Dr. Maria-Carme Torras i Calvo , Bergen University College Library, Bergen na Norveškem, je v uvodnem predavanju Integrating information literacy education across the curricula: strategic work at two Norwegian academic libraries izpostavila, da je informacijska pismenost dolgoročen proces, ki zahteva strateško razmišljanje in strateško načrtovanje. Predstavila je izkušnji dveh norveških akademskih knjižnic in poudarila, kako pomembno je sodelovati v raziskovanju in izobraziti izobraževalce informacijske pismenosti (tečaji, delavnice ipd.). Opozorila je na kritično vrednotenje informacij in na izrabo novih priložnosti za izboljšanje informacijske pismenosti. Izpostavila je The European Qualifications Framework (EQF) – evropsko ogrodje kvalifikacij v visokošolskem izobraževanju za vseživljenjsko učenje, ki s svojimi 8 ravnmi definira znanje, veščine in kompetence. VIDIKI INFORMACIJSKEGA OPISMENJE- VANJA V VISOKEM [OLSTVU Referate drugega sklopa je moderiral dr. Dejan Dinevski z Medicinske fakultete v Mariboru. Dr. Silva Novljan je v referatu z naslovom Sklenjen krog informacijskega opismenjevanja? izpostavila sistemsko ureditev prostega dostopa do informacij in knjižnice, ki to omogočajo. Informacijska pismenost se razvija v učnem procesu, v katerem sodelujeta učitelj in knjižničar. Opozorila je na stopnjo informacijske pismenosti v osnovnih in srednjih šolah ter na nezaključen krog izobraževanja o informacijski pismenosti. Dr. Rastko Močnik , Filozofska fakulteta, je v referatu z naslovom Informacijsko opismenjevanje študentov: med tehnološko revolucijo in politično-ekonomsko restavracijo izpostavil vpliv revolucij (industrijske, finančne, kulturne) na revolucijo človeka in posledice protislovij novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v identitetni skupnosti. Dr. Bojana Boh , Naravoslovnotehniška fakulteta, je v referatu Informacijska pismenost v naravoslovju in tehniki na primeru iz naravoslovja in tehnike predstavila 5 meril informacijske pismenosti. 1 Dr. Polona Vilar , Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, je predstavila referat Izobraževanje in usposabljanje knjižničarjev za informacijsko pismenost. Informacijska pismenost je učenje učenja, zato je naloga knjižnic in knjižničarjev kompleksna. Poudarila je pomembnost informacijske pismenosti med knjižničarji v vlogi izobraževalcev. Predstavila STROKOVNO SRE^ANJE INFORMACIJSKA PISMENOST V VISOKEM [OLSTVU doi:10.3359/oz1103106 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI