OZ 2011/3

M T 107 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 3 je naloge knjižničarjev in nabor veščin ter opozorila na informacijsko opismenjevanje kot vseživljenjsko učenje. KNJIŽNI^ARJI ŽE PRISPEVAJO K INFOR- MACIJSKI PISMENOSTI! V sklopu, ki ga je moderiral Miro Pušnik , Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, so dobro prakso predstavili: Dr. Zdenka Petermanec , Univerzitetna knjižnica Maribor, z referatom Poskusi informacijskega opismenjevanja na Univerzi v Mariboru . Mag. Zdenka Oven , Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, z referatom Pilotni spletni tečaj za informacijsko opismenjevanje študentov . Nataša Godec , Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, z referatom Ne le kaj, temveč tudi kako: izobraževanje uporabnikov Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja . Mag. Karmen Stopar v soavtorstvu z dr. Tomažem Bartolom , Biotehniška fakulteta, z referatom Pregled informacijskega opismenjevanja študentov Biotehniške fakultete . Dr. Jure Dimec in mag. Anamarija Rožić v soavtorstvu z Božo Oberč , Medicinska fakulteta, z referatom Informacijska pismenost v medicini: izkušnje Inštituta za biostatistiko in biomedicinsko informatiko in Centralne medicinske knjižnice . KAKO V VISOKEM [OLSTVU DOSE^I STANDARDE INFORMACIJSKE PIS- MENOSTI? Panelno razpravo je moderirala Mojca Dolgan Petrič , Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Dr. Maria-Carme Torras i Calvo je v panelni razpravi predstavila norveške izkušnje Visible and relevant information literacy education in Norwegian higher education: practice and lessons learnt . Izpostavila je, da je knjižnica viden partner v izobraževanju za dvig informacijske pismenosti. Predstavila je norveške izkušnje, ki so zahtevale organizacijske spremembe, dvig kvalifikacij zaposlenih na vseh ravneh, podporo vodstva za boljšo podporo znanstvenoraziskovalnemu delu ter vseživljenjsko učenje kot osrednje poslanstvo vsake knjižnice. Poudarila je pomembno vlogo knjižnice pri učenju, poučevanju, superviziji, svetovanju. Izpostavila je pomembno sodelovanje knjižnice in fakultete ter integracijo informacijske pismenosti v izobraževanje. Sledila je razprava o nezadostni informacijski pismenosti diplomantov v slovenskih visokošolskih zavodih. Opozorili so na plagiatorstvo in krajo intelektualne lastnine ter premajhno zavedanje o pomembnosti vključevanja knjižnic v znanstveno-raziskovalno delo. ZAKLJU^KI Usposabljanje za vseživljenjsko učenje postaja osrednje poslanstvo visokošolskih institucij, ki posamezniku zagotavljajo spodbudno okolje, v katerem se nauči učiti se in v katerem razvija svojo ustvarjalnost in intelektualne zmožnosti sklepanja in kritičnega razmišljanja. Učenje se razširi preko meja formalnih učilnic. Informacijsko pismen posameznik zna z znanjem za raziskovalno delo s primarnimi viri in kritično analizo sekundarnih virov sam usmerjati svoja raziskovanja, s tem pa postane bolj odgovoren na vseh področjih svojega delovanja. Uveljavljanje informacijske pismenosti kot pomembnega učnega izida visokošolskega izobraževanja nujno temelji na dolgoročnem strateškem pristopu, ki obsega: • analizo stanja (ocene okolja), • oblikovanje ključnih strateških dokumentov in pristopov za razvijanje informacijske pismenosti, • razvijanje strateških partnerstev, • analizo finančnih, kadrovskih in materialnih virov. Razvijanje informacijske pismenosti v slovenskem visokošolskem prostoru je prepočasno, nesistematično in fakultativno. Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu predstavljajo osnovo za sistematično uveljavljanje informacijske pismenosti v visokošolskih študijskih programih. Zaključki in predlogi srečanja bodo objavljeni tudi na spletni strani ZBDS. Opomba 1 Objavljeno na spletnem naslovu http://www.zbds-zveza.si/doku- menti/merila-in-kazalci-informacijske-pismenosti-v-visokem-sol- stvu.pdf (20. 6. 2011). Ema Dornik POROČILO