OZ 2011/3

112 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 3 imajo tako poenostavljen dostop do informacij v realnem času in omogočen enkraten vnos podatkov. Mobilna pisarna omogoča vključitev mobilnega dostopa v obstoječo organizacijo, saj se vključi v obstoječo informacijsko infrastrukturo ter omogoča načrtovanje in izvajanje poslovnih procesov na multimedijskem tabličnem računalniku – iPad-u. Tadej Drmaž (Microcop) je v prispevku Arhiviraj.si – prvi slovenski oblak govoril o računalništvu v oblaku. Uporabniki dostopajo do informacijske opreme na lokaciji ponudnika storitev s pomočjo internetnih povezav. Zaradi številnih prednosti, ki jih takšna tehnologija ponuja uporabnikom, analitiki ocenjujejo, da bo storitve računalništva v oblaku do leta 2020 uporabljal že kar velik delež uporabnikov informacijskih tehnologij. Bistvene prednosti, ki jih prinaša uporaba storitev računalništva v oblaku, se kažejo predvsem v nižjih stroških vzpostavitve in uporabe informacijske infrastrukture, fleksibilnosti uporabe informacijskih virov ter višji stopnji varnosti in zanesljivosti delovanja informacijskih sistemov. Pri izbiri ponudnika tovrstnih informacijskih storitev moramo biti zelo pazljivi pri ureditvi pogodbenih razmerij. Podjetje Microkop ponuja strankam storitve v oblaku že od leta 2004, in sicer storitev elektronskega arhiviranja Arhiviraj.si . 5 Pri hrambi in obdelavi osebnih podatkov v oblaku je s pravnega vidika najpomembnejša fizična lokacija oblaka, saj tu hranimo številne dragocene informacije, med njimi tudi osebne podatke. Evropska unija je leta 1995 sprejela direktivo 95/46/EC, ki ureja hrambo, procesiranje in dostop do osebnih podatkov v evropski ekonomski skupnosti (European Economic Area – EEA). Poleg tega države še same urejajo varstvo osebnih podatkov z lokalno zakonodajo, v Sloveniji je to Zakon o varstvu osebnih podatkov. Direktiva določa, da lahko osebni podatki krožijo med državami EEA, se hranijo in obdelujejo v vseh državah EEA, določa pa tudi pogoje prenosa osebnih podatkov čez meje EEA. Velja načelo, ki prepoveduje prenos osebnih podatkov v države, v katerih ni zagotovljena ustrezna raven zaščite osebnih podatkov. Na podlagi sporazuma med EU in ZDA lahko družbe, ki so pristopile k programu Safe Harbor, hranijo in obdelujejo tudi podatke v ZDA. 6 Mag. Klavdija Halimič in Damjana Pirnar (Mikrografija) sta v prispevku V arna, zakonsko skladna in dostopna e-hramba predstavili storitev varne elektronske hrambe mSef, ki so jo razviji v podjetju Mikrografija in je namenjena uporabnikom, ki želijo storitev e-hrambe najeti v oblaku. Storitev je finančno in tudi organizacijsko manj zahtevna in je zanimiva tudi za manjše organizacije. Storitev mSef je preko spletnega vmesnika dostopna 24 ur, 7 dni v tednu, 365 dni na letu. Dostop je omogočen vsem uporabnikom preko spletnega brskalnika glede na njihove pravice. Za iskanje po hranjenih vsebinah je na voljo napreden sistem glede na vnesene metapodatke, po klasifikaciji ali preprosto po ključnih besedah. Zagotavlja enako funkcionalnost, kot jo omogoča e-hramba, ki se nahaja v lokalnem okolju. Podjetje je za celotno poslovanje pridobilo certifikat po standardu za varovanje informacij ISO/IEC 27001:2005, ki zagotavlja sistemski pristop k varovanju informacij. Poleg tega imajo tudi potrjena notranja pravila za izvajanje storitev elektronskega arhiviranja, po katerih izvajajo delovne in tehnološke postopke v skladu z veljavno slovensko zakonodajo. Mag. Jasmina Nikolić (Zgodovinski arhiv Požarevac, Srbija) je predstavila prispevek Uporaba informacijske tehnologije pri predstavitvi arhivskega gradiva kot virtualne razstave kulturne dediščine Zgodovinskega arhiva Požarevac . V sodobnem času uporabniki arhivskega gradiva pričakujejo, da bodo tudi arhivi kot institucije posredovali informacije in zadovoljevali njihove potrebe na način, kot to omogočajo nove tehnologije, posebno spletni prikazi. Tako pričakujejo, da bodo informacije (uspešna kombinacija avdio, video in spletne tehnologije) dobili vsak trenutek, in to kjer koli. Zato so v Zgodovinskem arhivu Požarevac že leta 2004 začeli projekt digitalizacije arhivskih dokumentov, da bi bil dostop do posameznih dokumentov enostavnejši, in projekte objavljanja gradiva na CD-jih, DVD-jih in internetu. Arhiv tako omogoča virtualne obiske z vsega sveta. Blaženka Peradenić-Kotur (Narodna in univerzitetna knjižnica, Hrvaška) je predstavila prispevek E- demokracija v praksi v Republiki Hrvaški . Informacijske in komunikacijske tehnologije ne pomagajo samo pri povečevanju učinkovitosti državne uprave, ampak tudi pri utrjevanju vezi med oblastjo in državljani. Na poseben način se tako oblast odpira in veča se demokracija. Končni cilj pa je zagotavljanje pravic in odprtosti ter poglabljanje zaupanja v oblast. Zakoni o pravicah dostopa do informacij in zakoni o zaščiti osebnih podatkov k temu veliko doprinesejo. Na Hrvaškem spremljajo in merijo razvoj informacijske družbe in uspešnost tranzicije družbe s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. S sprejemanjem evropskih norm na področju elektronske demokracije in uresničevanjem nacionalnega strateškega dokumenta za razvoj elektronske uprave je ustvarjen okvir za uspešno sodelovanje državljanov v procesih demokratizacije. Katja Šturm (honorarna sodelavka pri projektu EUscreen na RTV Slovenija) je predstavila prispevek EUSCREEN – z avdiovizualnimi dokumenti do pomoči. Dostop svetovne javnosti do dokumentiranega avdiovizualnega gradiva Televizije Slovenija omogoča sodelovanje RTV Slovenija pri evropskem projektu POROČILO