OZ 2011/3

M T 113 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 3 EUscreen. Čeprav se danes avdiovizualna vsebina digitalizira in je je nekaj že na voljo na svetovnem spletu, je dostop do arhivskega gradiva televizijskih hiš okrnjen in neurejen. Projekt EUscreen je s strokovno politiko izbora avdiovizualne vsebine in jasnim okvirjem o potrebnih metapodatkih uskladil heterogene zbirke arhivov po vsej Evropi. Oblikoval je spletni portal z digitalizirano vsebino, ki spodbuja raziskovanje bogate in raznolike evropske kulturne zgodovine. S tem ko je na spletu vzpostavljen portal, je širši javnosti omogočen pregled arhivskih posnetkov oddaj iz evropskih televizijskih hiš. Tudi TV Slovenija v svojem arhivu hrani ogromno zvokovnega in slikovnega gradiva, različnih dokumentov, fotografij in drugega arhivskega gradiva, ki je širši javnosti težje ali sploh nedostopno. Z digitalizacijo tega dela kulturne dediščine je zagotovljena dostopnost do arhivskih zbirk in podatkov na svetovnem spletu in širša uporaba avdiovizualnega gradiva. Tamara Horvat in Renata Pekorari (Hrvaška informacijsko-dokumentacijska poročevalska agencija, Hrvaška) sta predstavili prispevek e-Demokracija v lokalni skupnosti – uradne spletne strani županij Republike Hrvaške . Elektronska demokracija, tudi e-demokracija) je ena od strategij za pomoč demokratičnim institucijam in procesom. E-demokracija olajša dajanje informacij, olajša sodelovanje med državljani v političnih razpravah in pri odločitvah. Na Hrvaškem zakonsko ureja dostop do javnih informacij ustavno in zakonsko pravo. Zakonsko je predpisano, katere informacije morajo biti zmeraj dostopne in kako morajo biti objavljene. Cilj te raziskave je bil raziskati, katere lokalne oblasti objavljajo koristne informacije na internetnih straneh, katere so oblike komuniciranja z državljani preko interneta in katere e-storitve so na voljo. Iz vzorca 21 županij Republike Hrvaške je videti, da županije vlagajo velik napor v posodabljanje spletnih strani. Posredovanje informacij je doseženo, treba pa je uvesti komunikacijske vmesnike, enostavne za uporabo, podobne tistim, ki jih državljani uporabljajo v vsakdanjem življenju. Mag. Igor Sirnik (Geodetska uprava RS) je v prispevku Digitalna kartografija kot del e-uprave ponudba spletnih informacij v primeru regije Albufera, Španija predstavil primer e-uprave v Španiji s spletno aplikacijo zaščitenega območja Albufera. Za uporabnika je pomembno, da pridobi podatke o območju čim hitreje in na čim bolj preprost način. Velik korak je naredila mobilna telefonija, predvsem tehnologija ‘pametnih telefonov’, ki uporabniku poleg telefoniranja omogočajo tudi dostop do aplikacij. Novejše mobilne naprave imajo tudi GPS-sprejemnik, ki telefon spremeni v uporabno napravo za orientacijo na terenu. GPS-sprejemnik in možnost dostopa do interneta na mobilni napravi je idealna kombinacija za uporabo aplikacije Albufera. Uporaba računalniške tehnologije v kartografiji se imenuje digitalna kartografija. Digitalna karta je torej vsaka kartografska vizualizacija v digitalnem formatu, ki nam omogoča prikaz na zaslonu. Geografski informacijski sistem je sistem, ki združuje organizacijo, strojno in programsko opremo, uporabnike v smislu učinkovitega zbiranja, shranjevanja, ažuriranja, analiziranja in prikazovanja vseh oblik prostorsko orientiranih informacij. Digitalna kartografija je postala nepogrešljiva v e-upravi. Del e-uprave v Španiji je aplikacija geografskega informacijskega sistema Albufera, ki je narejen na podlagi aplikacije Google maps, sprogramiranega s pomočjo Google API kod, html in skript Java. V osnovi predstavlja digitalna karta Albufera dve podatkovni plasti, ki sta obe interaktivni. Aplikacija ima več virov podatkov, kar pomeni, da uporablja koncept interoperatibilnosti. Mag. Irena Pilaš (Narodna in univerzitetna knjižnica, Hrvaška) je predstavila Kako se o EU informiramo na Hrvaškem: dostopnost elektronskih informacij . Na podlagi zahtev za članstvo v Evropski uniji je Hrvaška začela pripravljati potrebne dokumente in strategije. Ena od pomembnih je Komunikacijska strategija za informiranje hrvaške javnosti o približevanju Hrvaške evropskim integracijam. Avtorica je predstavila načine informiranja in možnosti dostopa do elektronskih informacij, ki so na razpolago hrvaškim državljanom, kako bi lahko prišli do informacij in potrebnih spoznanj o delovanju in načinu dela institucij v EU. Najprej so bili navedeni izvori elektronskih informacij, dostopni državljanom preko Hrvaškega sabora, vlade, ministrstev, uradov državnih agencij in služb. Velik del publikacij in brošur je dostopen v elektronski obliki, kar olajša dostopnost informacij. Avtorica je predstavila tudi spletne naslove, kjer lahko državljani Hrvaške iščejo ustrezne informacije o delovanju EU. Delavnica Arhiva Republike Slovenije Mag. Tatjana Hajtnik je predstavila Notranja pravila na podlagi ETZ 2.0 . Z notranjimi pravili za lastno izvajanje zajema in e-hrambe določamo načine upravljanja in varovanja lastnega gradiva. Glede na vrste in obseg našega poslovanja ter opremljenost lahko izvajamo vse ključne aktivnosti sami. V takem primeru sta priprava in vsebina notranjih pravil odvisni od nas samih. Kadar pa se na podlagi ugotovitev predhodne raziskave odločimo za najem storitve v izbranem obsegu, je treba zagotoviti skladnost notranjih pravil vseh partnerjev v posameznem delovnem procesu. Zakonodajalec je omogočil, da ni treba pripravljati notranjih pravil za vsako osebo, ki izvaja zajem in e-hrambo, pač pa lahko oseba prevzame notranja pravila, ki jih je v ta namen pripravil nekdo drug. POROČILO