OZ 2011/3

116 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 3 • Portal za italijansko in madžarsko narodno skupnost: v skladu z Ustavo RS in Uredbo o upravnem poslovanju so pripravili jezikovni različici državnega portala E-uprava, ki omogočata dostop do storitev slovenske javne uprave. • Video o e-upravi (www.naprejpovej.si) in druge promocijske aktivnosti: za informiranje javnosti so pripravili brošuro o e-upravi, zgibanko o pomembnih storitvah e-uprave in posebne obeske z digitalnimi slikami storitev e-uprave. Večina teh storitev je bila sofinancirana iz Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostna usmeritev Učinkovita in uspešna javna uprava. Marko Ambrož (Ministrstvo za javno upravo, Ljubljana) je v prispevku Novi koncepti pri razvoju e-uprave govoril o programskih prioritetah Ministrstva za javno upravo. Na četrtem mestu so projekti informatizacije upravnih postopkov e-uprave. Za razvoj tega področja so bili pripravljeni novi koncepti, ki izhajajo iz akcijskega načrta, nove vizije e-uprave ter prenovljene metodologije vodenja projektov na področju IT. Pokrivajo različne nivoje od vizije do metodologije in ponovno uporabljenih gradnikov do novega koncepta projektnega vodenja, vse pa naj bi zmanjšalo tveganje in vpeljalo večjo standardizacijo. Tadej Gabrijel (Ministrstvo za javno upravo, Ljubljana) je predstavil prispevek Večnamenske interoperabilnostne komponente za elektronsko pridobivanje podatkov pri programu projektov e-sociala . Namen ZUPJS 12 je: • omogočiti hitro, pravočasno in enotno odločanje o socialnih pravicah z uporabo rešitev IKT, • zmanjšati obremenitev prosilcev, • urejati pravice do denarnih prejemkov, subvencij in plačil. Podatkovni viri ZUPJS so: MNZ, DURS, ZPIZ, ZZZS, GURS, KAD, MŠŠ, AJPEC, občine … Marko Ambrož je imel še prispevek Projekt elektronskega javnega naročanja . Javno naročanje je ena od 8 osnovnih e-storitev za poslovne subjekte in zato je to področje ena od prioritet Evropske komisije. Postopke in posebne načine javnega naročanja, ki se izvajajo deloma ali izključno na elektronski način, opredeljujeta direktivi, ki s svojimi določbami spodbujata digitalizacijo v vseh fazah javnega naročanja. Prav tako je bila že leta 2005 sprejeta deklaracija, po kateri morajo države, članice Evropske unije, do leta 2010 zagotoviti javnim naročnikom pogoje za postopek oddaje javnega naročila na elektronski način. Ker se Ministrstvo za javno upravo zaveda pomena elektronskega javnega naročanja, je ta projekt uvrstilo med prioritetne naloge za leto 2011. Namen projekta je vzpostavitev elektronsko podprtega javnega naročanja v celotnem obsegu postopkov pred dodelitvijo in po dodelitvi poslov. Vzpostavitev e-kataloga bo omogočala poenostavljeno kataloško naročanje. Integracije z zalednimi sistemi bodo omogočile avtomatizirane izmenjave dokumentov tako z zalednim sistemom kot s poslovnimi partnerji. Projekt pa se ne osredotoča le na vzpostavitev elektronskega izvajanja postopkov, temveč tudi na vzpostavitev standardiziranih elektronskih dokumentov, ki nastopajo v postopkih javnega naročanja, standardiziranih in optimiziranih procesov, ter na pripadajočo prilagoditev predpisov. Damjan Marinšek (Ministrstvo za javno upravo, Ljubljana) je predstavil prispevek Varnostna politika v luči centralizacije informatike. Organi državne in javne uprave morajo imeti skupno enotno informacijsko varnostno politiko, pri kateri igra ključno vlogo lokalna infrastruktura, ki preprečuje večino varnostnih incidentov (če je pravilno postavljena in vzdrževana). Med te incidente sodijo predvsem poskusi namestitve škodljive programske kode. Čeprav je centralna infrastruktura ustrezno vzpostavljena in vzdrževana, primanjkuje predvsem strokovnjakov z ustreznim znanjem, ki bi analizirali sistemske dnevnike ter izvajali preventivne ter korektivne ukrepe v zvezi z zagotavljanjem informacijske varnosti. Upravljanje z incidenti še žal ni povsem zaživelo. TRETJI DAN Standardi, organizacija in ekonomika infor- macijskih sistemov Mag. Erih Skočir (RESIS) je v prispevku Vloga poslovnega analitika (Business Analyst – BA) pri upravljanju z dokumenti govoril o profilu poslovnega analitika, ki se pri svojem delu večinoma srečuje z dokumentacijo, ki jo pridobiva ali sam ustvarja. Nadzor nad to dokumentacijo je pomemben del njegove aktivnosti. Vloga poslovnega analitika (angl. business analyst ) je, da pomaga organizacijam pri izvajanju njihovih funkcij in aktivnosti z namenom, da se zmanjšajo skupni stroški, da se učinkoviteje izkoriščajo vsi viri in da se zagotovi boljša podpora strankam. Avtor je poudaril, da poslovni analitik ni sistemski analitik ali analitik zagotavljanja kakovosti. Poslovni analitiki so od leta 2003 združeni v IIBA (International Institute of Business Analysis – IIBA ® ), od leta 2009 pa deluje podružnica v Sloveniji (IIBA Slovenija, društvo poslovnih analitikov 13 ). POROČILO