OZ 2011/3

M T 117 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 3 Združenje IIBA je izdalo BABOK (Guide to the Business Analysis Body of Knowledge), ki je vir informacij o najboljših praksah na področju poslovne analitike. Zavedati se je treba, da to niso navodila za uporabo poslovne analitike in da to ni metodologija. Naloge poslovnega analitika so: • načrtovanje in spremljanje poslovne analize, • izvabljanje in upravljanje zahtev, • analiza poslovnega sistema, • analiza zahtev, • presoja rešitve in preverjanje veljavnosti. Za vsako poglavje v BABOK-u je posebej definirano, kakšne naloge se morajo izvajati, kakšni so vhodi in izhodi za posamezno nalogo, kdo sodeluje pri realizaciji naloge, kakšna je njegova vloga in katere metode se priporočajo za realizacijo naloge. Z vodnikom, kot je BABOK, poslovni analitik lažje organizira in usmerja svoje delo. Avtor je tudi mnenja, da bodo poslovni analitiki v prihodnje prevzeli skrb za poznavanje poslovanja celotne organizacije in bedeli nad umestitvijo organizacije v okolje, nad realizacijo strategije in nad dokumentacijo, ki je osnova za uspešno delovanje poslovnega analitika. Dare Korač (PIA informacijski sistemi in storitve) je v prispevku Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti … v enem sistemu? govoril, da je običajno upravno poslovanje urejeno v eni informacijski rešitvi, finančno poslovanje v drugi, evidence za vodenje prisotnosti v tretji in tako naprej. Z medsebojnim povezovanjem informacijskih rešitev in izločanjem informacijskih otočkov dosežemo višjo stopnjo poslovanja, saj povečamo preglednost in uporabnost rešitev in zmanjšamo stroške poslovanja, kar je želja vseh organizacij. Obstajata dva pristopa k izvedbi povezav, vsak pa ima svoje prednosti in slabosti. Prvi pristop predvideva izdelavo povezav ene informacijske rešitve z vsemi drugimi rešitvami. Najprej se preučijo potrebe po izmenjavi podatkov, nato pa se postopoma izvajajo povezave. Medsebojno povezovanje je tako časovno kot finančno precej zahtevno, dodajanje nove rešitve pa predstavlja zahteven poseg. V praksi se bolj uveljavlja drugi pristop, ko se opredeli osrednji sistem, s katerim komunicirajo še vsi drugi sistemi. Dodajanje novih ali spreminjanje obstoječih povezav je enostavnejše, saj se vse rešitve povezujejo le z osrednjim sistemom. Predstavljen je bil tudi primer sistema ODOS, ki je integriran sistem posameznih aplikacij (upravni postopek, mesečno poročilo prisotnosti, obračun potnih stroškov …). Mag. Vojko Artač (Gasilsko reševalna služba Kranj) je predstavil Priložnosti za izboljšanje (trendi in razvoj sistemov vodenja) . Kot osnovo za priložnost izboljšati poslovanje je izpostavil standard ISO 9004:2009 Vodenje za trajno uspešnost organizacije – Pristop z vodenjem kakovosti. V tem mednarodnem standardu so napotki, kako bi lahko s pomočjo sistema vodenja kakovosti po ISO 9001:2008 dosegli trajno uspešnost. V dvajsetletnem obdobju razvoja so pridobili dragocene izkušnje. Pri uporabi standardov ne gre le za zahteve, ki jih morajo izpolnjevati organizacije, ki so se odločile za certificiranje, ampak so rešitve splošno uporabne v vseh okoljih. Gre za dobro prakso, ki jo lahko uporabi vsaka organizacija v gospodarstvu ali javni upravi. Avtor je predstavil razvoj standardov družine ISO 9000, ki so bili pred letom 2000 splošni standardi za zagotavljanje kakovosti. Takrat so jih uporabljali le v gospodarskih družbah, da so z njimi zagotavljali urejenost poslovanja v daljšem časovnem obdobju. Z vključitvijo modelov za zagotavljanje kakovosti so standardi postali širše uporabni tudi v manjših podjetjih in storitvenih dejavnostih. Uporabniki so standarde zelo dobro sprejeli, čeprav so nekatere organizacije ugotavljale, da jim obstoječi standardi niso ravno pisani na kožo. To so bila predvsem podjetja, ki se ukvarjajo s programsko opremo, pa tudi ves javni sektor. Razvoj standardov in standard ISO 9001:2000 je prvič omogočil, da si pridobijo certifikat tudi organizacije v javnem sektorju. Tu ne govorimo več o zagotavljanju kakovosti, ampak o vodenju kakovosti. Končni cilj pa je poslovna odličnost. Za dosego tega cilja ne moremo mimo zahtev sistema vodenja, ki jih je določil standard v svoji zadnji izdaji leta 2008. Standard ISO 9001:2008 v primerjavi s predhodnim prinaša kar nekaj sprememb, tudi poenostavitev. Standard sam po sebi ni jamstvo za kakovost in uspeh, ampak le pripomoček in okvir za iskanje najboljših rešitev, ki naj bi zagotovile boljšo in zanesljivejšo kakovost delovanja organizacije. Število podjetij, ki si želijo pridobiti certifikat kakovosti, se v svetu vsako leto podvoji. Tudi pri nas je bilo v prvem desetletju tako, vendar se je trend zadnji dve leti zaradi gospodarske krize zaustavil. Mag. Gregor Ibic (Intelicom) je predstavil Metode klasifikacije elektronskega gradiva . Pri vsakdanji uporabi računalnika zberemo razne internetne povezave, elektronske knjige, skladbe, dokumente oziroma vse, za kar mislimo, da nam bo prišlo še kdaj prav. Prva težava pri zbiranju elektronskega gradiva je, kako ohraniti to gradivo glede na različen zapis. Drugo težavo predstavlja klasifikacija zbranega gradiva. Rešitev obstaja v dokumentnih sistemih, ki omogočajo lažji in hitrejši dostop do dokumentov. Poleg shranjevanja in dostopa imajo dokumentni sistemi še možnost sledenja delovnemu procesu, avtoriziran dostop, avtomatizacijo POROČILO