OZ 2011/4

130 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 4 lahko pogledate, kolikšna je vrsta za kavo v bifeju. Zelo koristna je aplikacija o voznem redu javnega avtobusnega prometa, ki ga uporabljajo študentje. Na Univerzi Tennessy so študentje razvili aplikacijo, ki pokaže lokacijo zahtevane knjige na polici. OCLC je odprl spletno stran za "mrežo razvijalcev", kar seveda niso samo študentje, ampak s knjižnicami povezani ljudje na vseh koncih sveta. V mreži je trenutno 170 registriranih razvijalcev, ki se dogovarjajo o izpopolnitvah obstoječih orodij v OCLC in razvoju novih. Nauk, ki sledi iz vsega tega, je jasen: odprite svoje sisteme in pritegnite mlade razvijalce, sicer bodo sisteme na svoj način "odprli" oni sami! To je način, da bo sistem OCLC bolj uporaben in bolj dostopen. Informacijske navade Zavedati se moramo, da za mlade splet ni nič novega, prav tako ne pametni telefoni. Odkar so na svetu, so okoli njih tudi te tehnologije. V ZDA velja, da je elektronska pošta za stare starše, twitter za starše, otroci pa uporabljajo kratka sporočila na mobilnih napravah (angl. text messaging ali texting ). OCLC je spodbudil vrsto mednarodnih raziskav o odnosu mladih ljudi do informacij. Ni presenetljivo, da večina njih ne začne s knjižnično spletno stranjo (le 2 %), ampak z iskalnikom (84 %) in 90 % jih pri iskalniku tudi ostane. Vse te študije so prosto dostopne in jih je priporočljivo prebrati. Predstavnike Facebookove generacije poimenujemo tudi "milenialci". Rojeni so med letoma 1979 ter 1994, kar pomeni, da so stari od 17 do 32 let in takih je v ZDA od 70 do 80 milijonov. Zakaj ne uporabljajo knjižnice? Iz raziskav izvemo naslednje odgovore: • "Knjižnice so dobri viri, če imaš več mesecev časa." • "V knjižničnem katalogu zelo težko najdeš pravo stvar." • "Jaz sploh ne hodim več v knjižnico /.../ bolje je prebrati članek na spletni strani JSTOR na 25 straneh kot 250 strani knjige." • "Prvo, kar naredim je, da grem na Google ... Ne grem v knjižnični sistem, ker se je treba tam 15-krat prijaviti, preden prideš do baze podatkov. Ko prideš do tja, pa te prekinejo." Spregovoriti je treba še o družabnih omrežjih, ki pritegnejo 88 % ljudi med 18 in 24 letom starosti. Toda vsak dan je več tudi uporabnikov, starejših od 65 let. Neka kanadska raziskava je pokazala, da ljudje ne dvomijo v večjo zanesljivost knjižničnih informacij, vendar zaradi hitrosti in enostavnosti uporabe vseeno dajejo prednost iskalnikom. Zato – bolje kot bomo razumeli informacijske navade mladih ljudi, boljšo podporo jim bom lahko dali, knjižnicam pa zagotovili zanesljivejšo perspektivo. Evolucija iskalnih strategij Poglejmo najprej ilustracijo, kjer je predstavljeno mesto prihodnosti s svojimi centralnimi funkcijami, med katerimi pa ni knjižnice, kar je zaskrbljujoče. Lahko se sicer jezimo na risarje, toda ali smo lahko prepričani, da bi nas narisali politiki ali gospodarstveniki? Drugače je z Googlom. Ogromen je in vsak dan še večji in zadnji podatki pravijo, da pokrije 80 % vseh iskanj na spletu. Yahoo doda 9,45 % in Microsoftov Bing 8,6 %, preostanek pa si razdelijo vsi drugi, s knjižnicami vred. Ampak tudi ti drugi so pomembni. Redki poznajo Wolfram Alpha, čeprav gre za fantastičen iskalnik, ki zna povezati tisoče podatkovnih baz. Ob kraju in datumu rojstva poišče tudi vremensko poročilo za tisti dan. Razvili so ga najsposobnejši matematiki in je Franci Pivec: POVZETKI PREDAVANJ