OZ 2011/4

M T 131 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 4 najboljši. Podobno velja za Yebol, iskalnik semantičnega spleta, ki obravnava informacije na drugačen način in sledi njihovim poprejšnjim uporabam. OCLC skupaj z Univerzo v Syracuse ter Univerzo v Washingtonu razvija iskalnik Reference Extract, ki bo temeljil na strokovnosti knjižničarjev. Vidimo, da Google niti približno ni edina možnost, čeprav se bo še naprej največji delež iskanja začel z njim, bo pa tudi vse več bo ljudi, ki bodo iskanje nadaljevali na bolj izpopolnjenih iskalnikih. Deleži pri prometu pač niso vedno dokaz ali posledica kakovosti. Digitalne knjige Dober pristop na področju upravljanja z digitalnimi knjigami predstavlja Hathi Trust, ki vključuje že 60 institucij in omogoča, da lahko npr. GoogleBook skeniramo lokalno. Projekt vodi Univerza v Michiganu na podlagi ustanovnega dogovora, s katerim je določeno, kako člani projekta merijo in plačujejo storitve. Zelo pomemben del projekta je ohranitev izvirnikov. OCLC je tesno povezan s podjetjem Hathi Trust, ki ponuja že 7,5 milijona knjig, cilj pa je 50 milijonov knjig, kar bo doseženo v naslednjih 3 ali 4 letih. Vzpostavljen je trikotnik OCLC-Google-Hathi. WorldCat služi kot orodje za iskanje po tej naraščajoči zalogi digitaliziranih knjig. Javne knjižnice v ZDA so pred zahtevno nalogo upravljanja z zbirkami digitalnih knjig, saj ima vsak založnik svoje pogoje glede uporabe in zaščite avtorskih pravic. Mnoge knjižnice imajo še avdioknjige, zelo pa narašča tudi nabava različnih čitalnikov. Uporaba e-knjig izjemno hitro narašča v vseh vrstah knjižnic. Servisi v oblaku Servise na podlagi oblaka lahko definiramo na več načinov. Dejansko ne gre za povsem novo stvar, ampak za drugo ime izvajanja storitev, ki je že obstajalo. Princip je podoben, kot ga uveljavlja znameniti hokejist Wayne Gretzky: vedno je treba drsati tja, kamor bo plošček drsel, ne pa tja, kjer trenutno plošček je. Poleg tega še pravi, da so streli, ki niso sproženi, stoodstotno zgrešeni. Zato OCLC sproža številne strele, ki danes še letijo v prazno, a bodo jutri zadetki. To jamči naslednja ponudba: • 193 milijonov knjig, • 526 milijonov člankov, • 12 milijonov e-knjig, • 1,424 podatkovnih baz in kolekcij, • neposredne povezave do polnih besedil člankov in objektov v prostem dostopu. OCLC omogoča mobilne dostope do katalogov in uporabniki lahko v polni meri izkoriščajo vse svoje pametne naprave. V katalogih je 235 milijonov bibliografskih zapisov in 1,7 milijarde vpisov zaloge, 531 milijonov zapisov licenciranih digitalnih vsebin – člankov v knjižničnih zbirkah, 44 milijonov enot, digitaliziranih lokalno v knjižnicah. Ko vse to seštejemo, dobimo številko 2,1 milijarde enot in število raste iz sekunde v sekundo. Zajeti so tudi institucionalni repozitoriji, ki so splošna praksa in način sprotnega zajemanja intelektualnih rezultatov strokovnjakov. Repozitoriji niso katalogi in če jih knjižnice ne zajamejo, čez čas nihče ne bo imel več pregleda, kaj je v njih. To je nasploh glavni problem sedanjosti, da ni mogoče več obvladati kompleksnosti informacijske sfere kar preko običajnega namizja, ampak je nujno potrebno upravljanje s strani knjižnično- informacijske stroke. Ni rešitev v ponudbi novih in novih ločenih orodij, ampak v njihovi funkcionalni integraciji. In na tej točki se je treba vrniti k zahtevi, da morajo biti naša računalniška okolja odprta za razvojni prispevek tako študentov kot tudi vseh drugih, ki imajo pametne ideje. Sleherna knjižnica v mreži OCLC mora imeti priložnost in možnost, da deluje v tej smeri. Dotakniti se je treba še varovanja zasebnosti, ki jo v ZDA ureja Patrotic Act, sprejet po 11. septembru. Če je ukrepanje ZDA v zvezi z nadziranjem informacij razumljivo, pa že Kanada tega ni dolžna sprejemati in se noče podrediti predpisom v sosednji državi. Zato je OCLC moral vzpostaviti oblake zunaj ZDA, v Veliki Britaniji (London), Avstraliji, Kanadi in kontinentalni Evropi. Knjižnice že podpisujejo pogodbe o delovanju v teh oblakih. Mnoge so opustile svoje lokalne sisteme in delujejo izključno v OCLC-jevem oblaku. Ustanovitelj OCLC Fred Kilgour je daljnega leta 1967 predstavil vizijo, ki je dejansko temeljila na servisiranju iz oblaka, čeprav takrat še ni bilo nobenega sledu o spletu, niti o javnem internetu in Tim Berners-Lee je hodil še v šolo tam nekje sredi Anglije. Kilgour se že takrat ni omejeval na kataložne podatke in izmenjavo virov, ampak je imel pred očmi celovite procese, koncentrirane v oblaku. Samo tako je bil uresničljiv njegov strateški plan, ki je zajemal: • skupni online katalog in vzajemno katalogizacijo, • kontrolo serijskih publikacij, • tehnično procesiranje (nabava), Franci Pivec: POVZETKI PREDAVANJ