OZ 2011/4

134 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 4 • zagotovitev uporabnih informacij po standardih RDF vsakomur, ki išče preko URL; • vključevanje povezav do drugih URL, kar vodi do dodatnih najdb. Omenjena načela je formuliral Tim Berners-Lee leta 2006. Na enak način kot stvari se povezujemo tudi uporabniki spleta. Kongresna knjižnica povezuje stvari s predmetnimi oznakami (angl. subject headings ). VIAF – Virtual International Authority File se oblikuje po istih načelih povezovanja podatkov. Iz ozadja ga podpira RDF. Celo za klasično klasifikacijo DDC (Dewey Decimal Classification) velja isto. Semanticweb.com je ena najpomembnejših spletnih strani o semantičnem spletu. Britanska knjižnica je pred nekaj meseci začela preko nje objavljati britansko bibliografijo kot povezane podatke. Sedaj si lahko tam pod pogoji odprte licence ogledamo, kar želimo. Iz 2,6 milijona zapisov je mogoče s podatkovnim modelom BL generirati preko 80 milijonov "trojčkov RDF". MARC je mrtev? Pred nekaj dnevi se je začel velik projekt novega bibliografskega okvira, ki bo osredotočen na spletno okolje, na načela in mehanizme povezanih podatkov ter na okvir za opis virov (RDF). Ali to pomeni, da je MARC mrtev? In da je RDA nepotreben? Panika! Kongresna knjižnica se podaja v tvegano avanturo, v svet povezanih podatkov. Nobenega dvoma ni, da sta MARC in RDA ključnega pomena za bibliografski zapis o viru, ne pa tudi za zapis o viru samem. Toda MARC bo umiral zelo, zelo počasi, za kar je veliko razlogov: • knjižnični sistemi so zasnovani na formatu MARC, • knjižnice so zvrhano polne zapisov v formatu MARC, • knjižnični katalogi so vir bogatih podatkov, • RDA je lahko eden od geslovnikov povezanih podatkov, ki ga knjižničarji dobro razumejo. Kaj se nam torej obeta v prihodnosti? MARC se bo transformiral z dodajanjem povezav, kar pomeni, da se bo bogatil z dodatnimi viri in to nas bo samo po sebi pripeljalo do povezanih podatkov. Ta proces že poteka. Možen pa je tudi drugačen premislek: Kaj ko bi prenehali s kreiranjem zapisov? Pri kreiranju zapisov knjižničarji sicer na različne načine sodelujejo med seboj, vendar pa sami bibliografski zapisi niso povezani eden z drugim. Nehajmo z zapisi in raje povezujmo stvari med seboj: knjige, osebe, spletne strani itd. Kam nas vodi pot? Ni dvoma, da gremo v smeri podatkovnega spleta. Doslej smo imeli splet dokumentov in spletnih strani. Splet podatkov je nadgradnja vsega tega. To bo splet odprtih podatkov, komercialnih podatkov in podjetniških podatkov. Čaka nas splet stvari! Franci Pivec: POVZETKI PREDAVANJ