OZ 2011/4

M T 135 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 4 Predavanje zajema tri sklope: • uvodna pojasnila, zakaj sploh RDA, • razmišljanja o upravljanju, poslovnem modelu in razvijanju vsebin, • predstavitev Evropske interesne skupine za RDA – EURIG. Zakaj RDA? Izhodišče so bibliografska pravila AACR2 iz leta 1972, nazadnje revidirana leta 2002. Ne glede na povezanost MARC in RDA sta to še vedno dve različni zadevi. Format MARC je najboljši način za kodiranje podatkov v RDA, sam RDA pa je zbirka navodil za opisovanje virov. Že listkovni katalogi so vsebovali številne napotke na dodatne vire. Danes bi tem napotkom rekli povezave. Ko se je v začetku sedemdesetih let pojavil MARC skupaj z računalnikom, se je spremenil tudi način prezentacije informacij. S stališča uporabnika se je ponudba informacij hvalevredno razširila. Vendar pa je bila glavna pozornost namenjena izmenjavi bibliografskih informacij med knjižnicami, zato so bili najbolj pomembni navigacijski podatki v zapisu. Z vidika RDA je bistvenega pomena obstoj številnih različnih nosilcev informacij: knjiga, mikrofilm, disketa, CD, e-knjiga itd. Ob tem pa še različne programske rešitve, kot so Adobe, HTML, XML, Microsoft Word itd. Ista vsebina se pojavlja na različnih medijih. RDA temelji na ločitvi koncepta od nosilca. RDA (Resource Description and Access) je v veljavi od leta 2010, razvil pa se je iz razprav o AACR3 po letu 2004. Vmes Predstavitev avtorja: Alan Danskin je predsednik Skupnega usmerjevalnega odbora za razvoj RDA v Britanski knjižnici. Tam je usmerjal zahteven prehod iz UKMARC v MARC 21. Pred tem je vodil skupino za katalogizacijo in indeksiranje v Inštitutu bibliotekarskih in informacijskih strokovnjakov CILIP. RDA V EVROPSKI PERSPEKTIVI so še zahteve FRBR (Functional Requirements for Bibliographic Records), ki zajemajo konceptualni model (entitete, odnosi in atributi), funkcionalne zahteve za imena ter funkcionalne zahteve za predmetne normativne zapise. Značilnosti RDA so naslednje: • Pristop na podlagi prakse AACR2 in mednarodnih načel katalogizacije. • Uporaba referenčnih modelov IFLE (FRBR, FRAD). • Usklajen dostop do virov v vseh vrstah knjižnic. • Splošna navodila, veljavna za vse. • Ločitev vsebine od nosilca (FRBR). • Obvezne smernice za kontrolo imen. • Nabor elementov, ki podpirajo glavne potrebe uporabnikov. • Razširjen geslovnik. • Napoved prihodnjih širitev z vključevanjem predmetov. Vključitev RDA mora loviti ravnotežje med usmerjenostjo v prihodnost in med kompatibilnostjo z obstoječimi strukturami podatkov ter sistemskimi arhitekturami, pri čemer so pomembni: • scenariji za vključevanje (nivojska struktura, relacijska struktura, objektno usmerjena struktura, struktura povezanih podatkov), • kompatibilnost z ozadjem, • fleksibilnost. V teku je prevajanje RDA v najbolj razširjene jezike – francoščino, nemščino, španščino idr. Upravljanje, poslovni model in razvoj vsebin Na upravljanje z RDA lahko pogledamo s štirih vidikov: • lastniški – kot soizdajatelji se pojavljajo ALA, CILIP in CLA, ki so se obvezali, da bodo ves zaslužek od Franci Pivec: POVZETKI PREDAVANJ