OZ 2011/4

M T 139 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 4 Delovna skupina za pripravo strokovnih standardov in priporočil za visokošolske knjižnice se je po izdelavi temeljite analize stanja slovenskih visokošolskih knjižnic morala tudi odločiti, s kakšnim dokumentom je najbolj smiselno poseči v opisane razmere. Upoštevati je namreč treba, da so visokošolski zavodi avtonomni, da ravnajo po lastni volji in da jim ni mogoče "vsiljevati" določenih rešitev. Predlog dokumenta je zato moral biti takšen, da bi bil sprejemljiv tako za knjižničarje kot za financerje dejavnosti. Njegova priprava je potekala po korakih in je zahtevala kar precej časa: • aprila 2010 je Ministrstvo za kulturo na pobudo Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost poverilo NUK izdelavo ekspertize "Priprava strokovnih podlag za sprejem priporočil za visokošolske knjižnice"; • maja 2010 je bila imenovana delovna skupina za to nalogo; • junija 2010 smo opredelili načrt izvedbe projekta; • februarja 2011 je bila ekspertiza predana naročniku − vključevala je tako strokovne osnove kot tudi že osnutek dokumenta s strokovnimi standardi in priporočili; • od marca do maja 2011 so potekali objava, obveščanje in distribucija gradiva vodjem visokošolskih knjižnic ter deležnikom s področja visokega šolstva; • od junija do septembra 2011 je tekla javna razprava; • novembra 2011 je bil izoblikovan predlog strokovnih priporočil in standardov; • decembra 2011 je predviden sprejem predloga dokumenta na Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost in začetek postopka za njegovo potrditev. Naše izhodišče je bilo, da ni smiselno popravljati starih dokumentov, ampak je smiselno napisati nove. S tem ciljem smo se lotili zbiranja relevantnih virov in literature, priskrbeli smo podatke iz nacionalne knjižnične statistike in javnih evidenc, izvedli anketo in oblikovali fokusno skupino ter opravili številne strokovne posvete. Naredili smo tudi izbor strokovnih izrazov in opredelili njihovo vsebino in obseg. Dovolj natančno smo določili tudi časovnico posameznih faz projekta in v predvidenem roku izdelali končno besedilo z naslovom "Izhodišča za strokovne standarde in priporočila za visokošolske knjižnice", ki zajema naslednje vsebinske sklope: • predstavitev nalog, značilnosti in razvojnih trendov visokošolskih knjižnic; • visokošolske knjižnice v zakonskih in drugih predpisih ter dokumentih; • značilnosti strokovnih standardov in priporočil s področja visokošolskih knjižnic; • stanje slovenskega visokošolskega knjižničarstva; • kakšen dokument potrebujemo: vrsta, namen, cilji in vsebina, ciljne skupine, njegova uporaba pri načrtovanju, organizaciji, delovanju in vrednotenju (evalvaciji) visokošolskih knjižnic; • opredelitev modela dokumenta in priprava osnutka za razpravo. Pri delu smo naleteli na številne dileme, ki so se začele že pri terminoloških razhajanjih glede pomena izrazov standardi, smernice ter priporočila. Pokazala so se precej različna stališča knjižničarjev o namenu, ciljih, vsebinah in ciljnih skupinah, ki jim je dokument namenjen. Spraševali so se o načinu uveljavljanja dokumenta v praksi. Najtežje pa je bilo odgovoriti na vprašanje, ali naj bo to dokument z obvezujočimi merili in kriteriji za potrebe financiranja knjižnic, z enotnimi merili za vse različne knjižnice, s kvantitativnimi kazalci ipd., ali pa naj po tujih vzorih vključuje le priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo knjižnic? Na koncu smo se v delovni skupini odločili, da ne bomo postavljali obvezujočih številk, ampak se bomo zgledovali po strokovnih standardih Združenja ameriških visokošolskih in drugih znanstvenih knjižnic (ACRL). V tem smislu smo naredili dokument, ki naj bi v prvi vrsti spodbujal razvoj dejavnosti. Izpostavili smo vlogo in pomen menedžmenta knjižnic, še zlasti na področju načrtovanja in evalvacije dejavnosti. Poudarili smo pomen tesnega sodelovanja med knjižnico in matičnim visokošolskim zavodom. Ponudili smo nabor kazalcev in kazalnikov za ugotavljanje uspešnosti delovanja knjižnic ter utemeljili pomen vrednotenja vpliva dejavnosti knjižnic na ožje in širše okolje, vključno s pričakovanimi končnimi izidi njihovega delovanja. Osnutek dokumenta smo dali v javno obravnavo, ki pa ni prinesla bistvenih predlogov za spremembe. Morebiti je dokument res tako dober, da ni kaj dodati, ali pa knjižničarjev sploh ne zanima, kaj se bo z njimi dogajalo? Zelo dober odziv je bil na Svetu za visoko šolstvo, ki je podprl predlagana izhodišča, kar je delovna skupina sprejela kot priznanje za vložen trud. Sedaj smo pred dokončnim oblikovanjem predloga dokumenta "Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic" s prilogami, ki zajemajo nabor kvalitativnih in kvantitativnih meril za evalvacijo knjižnic, minimalni nabor kvantitativnih meril ter predlog dopolnjenih akreditacijskih meril za presojanje knjižnične podpore visokošolskih zavodov. Struktura dokumenta je podobna strokovnim standardom za visokošolske knjižnice drugje v svetu in zajema devet poglavij: Melita Ambrožič: "STANDARDI" ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE