OZ 2011/4

M T 143 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 4 se boginja Artemida, ki je zelo podobna boginji Herod, le da v vsaki roki drži žival in ima krila. Ta boginja je prišla iz Sirije, kjer je imela bogato seksualno življenje. V Grčiji je postala devica, kar je pri boginjah možno. Naslednja slika prikazuje Mikene, mesto v kraljestvu Artridov, znanem po groznih družinskih zločinih. Na naslednji fotografiji so arheologi Schlimanove generacije, ki proučujejo vhod z dvema levinjama, naslonjenima na steber, ki je nadomestil žensko telo. Čeprav ženske boginje ni več, je ostal simbol, ki jo ponazarja. Nasploh imamo v antični Grčiji vse polno podob boginj, ki pa se sčasoma specializirajo po poklicih, pomembnih za življenje skupnosti. Ob tem se poraja vprašanje, ali so Grki sploh verjeli v svoje bogove? Verjetno tega vprašanja sploh ne bi razumeli, ker niso imeli religijskega sistema. Za njih so bogovi bitja, s katerimi se je mogoče pogovarjati in barantati. Verovanje in molitev nastane šele takrat, ko utihne glasen pogovor z različnimi bogovi. Demetra nastopa skupaj s hčerko, očeta pa sploh ni, kar je pogost pojav v grški mitologiji. Gre še zmeraj za gospodarico vsega živega, ki pa se v 6. stoletju že specializira kot boginja lova, zato ima v rokah orožje. Obenem pa je tudi zelo pomembna boginja rojevanja. Med specializirane boginje spada tudi Gea ali Gaia, boginja zemlje in seveda je tukaj Atena, verjetno najzanimivejša od vseh grških boginj, devica, izvirajoča iz Male Azije, kjer je prav tako kot nekatere druge boginje živela bogato seksualno življenje. Poslanstvo Atene je varovanje in nadzorovanje vseh poklicev. V evropski kulturi so si jo prilastili intelektualci. Skoraj vse boginje upodabljajo večno lepoto, so pa med njimi tudi čarovnice, ki so moške obvladovale z drugimi sredstvi. Poznamo zgodbo, kako je Odisej z orožjem prisilil Kirko, da je njegove mornarje, ki jih je spremenila v svinje, vrnila med ljudi. Predstava o moškem kot svinji torej sploh ni nova. V helenizmu pa najdemo naenkrat veliko podob žensk, ki so upodobljene na predmetih za vsakdanjo rabo. Kako se je to zgodilo? Priče smo paradoksu, ki v zgodovini žensk sploh ni redkost, da ženska ob propadu demokracije postane pomembnejša. Takrat se je zrušil atenski polis, v katerem je vladala neposredna demokracija. V njej so z državljansko pravico razpolagali moški, ki so imeli za očeta atenskega državljana in mater, hčer atenskega državljana. Ženske, ki same sicer niso imele državljanskih pravic, so rojevale polnopravne državljane. V tej moški demokraciji ni bilo nobenih volitev in vsak je vstopil v skupščino, če se mu je zdelo potrebno o čem soodločati. Je pa moral priti dovolj zgodaj, da je dobil prostor. Za vsak dan takega demokratičnega odločanja je prejel plačilo. Še bolj presenetljiva je bila lokalna uprava v neposredni demokraciji, saj so funkcionarje izbirali s kocko. Naprava, s katero so to počeli in je zagotavljala popolno naključnost izbora, je danes razstavljena na atenski Agori. Kdor je bil izbran, je dobil službo v komunalni upravi za leto dni, vendar nobenega plačila. Podlaga take neposredne demokracije je prepričanje, da so vsi dovolj dobri za izvrševanje oblasti. Pri vsem tem pa ni bilo žensk, kar ni ostalo neopaženo in Aristofanove komedije obravnavajo to stanje kot problem. Ko pa je demokracija padla in je zavladal globalni vladar Aleksander Veliki, pod katerim je "cel svet razumel grško", je državljanstvo moških postalo nepomembno. Ženske so jim postale bolj enake kot v demokraciji. Takšne situacije, ko ženske v nedemokratičnih razmerah pridobijo na pomenu, so se v kasnejši zgodovini še ponavljale. Svetlana Slapšak: "VELIKA BOGINJA" IN PODOBE ŽENSK SREDOZEMSKO-BALKANSKIH KULTUR