OZ 2011/4

146 ORGANIZACIJA ZNANJA 2011, LETN. 16, ZV. 4 porabe procesorske moči. V praksi porabimo ves razpoložljiv pomnilnik prej, preden dosežemo od 30 do 35 % povprečne porabe procesorske moči. Da bi lahko boljše izrabili sistemske vire strojne opreme, izrabljamo mehanizem za optimizacijo delovnega pomnilnika. Upravljanje sistemskih virov na fizičnem strežniku z operacijskim sistemom Windows ob taki konfiguraciji naših strežnikov ni mogoče, ker vsaka aplikacija porabi njej namenjen pomnilniški prostor, ki ga ni mogoče deliti med druge zaradi arhitekture operacijskega sistema. Oziroma vsake optimizacijske rešitve bi dodatno obremenjevale strežnik. Treba je bilo najti način optimiranja na nivoju fizičnega strežnika, izbrana je bila virtualizacija fizičnih strežnikov. VIRTUALIZACIJA STREŽNIKOV Virtualizacija omogoča boljšo izrabo sistemskih virov fizičnih strežnikov z uporabo naprednih tehnoloških rešitev. Ponudba sistemskih virov je odvisna od moči in števila fizičnih strežnikov. Sistem virtualizacije je primernejši, če je sestavljen iz več fizičnih strežnikov, povezanih v gručo. Naša odločitev leta 2006 se je navezovala na VMware ESX Server in proizvod VMware Virtual Center, ki je že takrat omogočal napredne tehnologije dinamičnega dodeljevanja virov (angl. dynamic resource scheduling ), visoke razpoložljivosti (angl. high avalability ) in skupne rabe enake vsebine pomnilnika (angl. memory page sharing ). COBISS3 IN VIRTUALIZACIJA Aplikativni strežniki COBISS3 so zaradi prej opisanih lastnosti primerni za virtualizacijo. Glavna prednost je možnost dinamičnega dodeljevanja virov in porazdeljenosti strežnikov po virtualnih gostiteljih. V našem primeru so virtualni gostitelji (angl. host server ) precej močni strežniki z veliko količino pomnilnika in večjedrnimi (angl. multicore ) procesorji. Tako je možno poljubno prilagoditi količino pomnilnika in število procesorjev posameznemu virtualnemu strežniku z nameščenimi aplikativnimi strežniki COBISS3 (slika 3). Za upravljanje z viri in razpoložljivostjo pa skrbi sistem sam po pravilih, ki smo jih sami podali. Pravila pa izhajajo iz lastnosti aplikativnih strežnikov COBISS3, odvisno od velikosti knjižnice in števila uporabnikov, ki se na strežnik prijavljajo. Slika 3: Virtualizacija strežnikov COBISS3 Ena izmed vidnejših prednosti virtualizacije COBISS3 na produktih VMware je uporaba skupne rabe vsebine pomnilnika. Ker so virtualni strežniki kreirani iz ene predloge, so po konfiguraciji vsi enaki, prav tako so aplikativni strežniki COBISS3 programsko enaki in zasedajo pomnilnik z enakimi datotekami. Mehanizem skupne rabe pomnilnika izkorišča te lastnosti in zaseda fizični pomnilnik gostitelja samo enkrat za vse strežnike, ki tečejo na njem. Vse, kar pomeni večjo zasedenost pomnilnika, je odvisno samo od števila uporabnikov in njihovih potreb. Slika 4: Vsebina pomnilnika Slika 4 prikazuje zasedenost pomnilnika posameznih fizičnih strežnikov (zgornja vrsta) in zasedenost fizičnega pomnilnika v virtualnem okolju (spodnja vrsta). Vse te prednosti prinašajo racionalizacijo pri uporabi strojne opreme kot tudi lažjo administracijo in manipulacijo s strežniki. Na voljo imamo standardni virtualni strežnik za skalabilnost sistema COBISS3, virtualni strežnik nima posebnih gonilnikov, kar pomeni boljšo zanesljivost operacijskega sistema. Prenos virtualnih strežnikov in enostavna replikacija sta veliki prednosti pri ustvarjanju razvojnih, testnih in statističnih neprodukcijskih okolij COBISS3. Seveda virtualizacija prinaša tudi posebnosti in slabosti, ki jih je bilo treba vključiti pri načrtovanju virtualne Srečko Benčec: COBISS V VIRTUALNEM OKOLJU